Lately i am acquiring some finger dexterity again. The victims are some relatively newly developed instruments (turboguitars, turboflutes and cirkulinos). Here is a selection of cutouts from various live situations - mostly as parts of Cirkulacija 2 program - from 2020 onwards.
Umoblodnica - Zeleni zvoki (2021) Audio Video Video
Interdisciplinary impro group from Celje Slovenia with the project name Umoblodnica (Iva Tratnik, Andreja Džakušič, Keiko Miyazaki, Estela Žutić, Simon Macuh, Dalibor Bori Zupančič, Amper-o-mat). A recording of the performance on May 20, 2021 Circulacija 2 | underpass Ajdovščina Ljubljana.
Borut Savski - Elegija - soundtracks for a silent movie by Francisco Tomsich (2020) 0
Generative algorithmic composition excerpts based on realtime video data for Francisco Tomsich "ELEGIJA | ELEGY" video installation presented from 10th to 21st July 2020 at Cirkulacija 2 Ljubljana Slovenia. Elegija (Elegy) is a mournful song performed by ensemble of video installations, sculptures and sound installation – made specifically for Cirkulacija 2’s premises. The installation setup was totally site-specific – for the new space of Cirkulacija 2 in Ajdovščina subway.
ROR - Tehnoladja | Merikerho Helsinki (2018) Audio Video Sound
Field recordings in air and water during the Cirkulacija 2 visit in Finland. The place of rest and contemplation was at Future Lake near Helsinki and the performance place was on Merikerho club/ ship in Helsinki harbor. Boštjan Leskovšek was using the underwater recordings as his instrument. Here it is as separate album.
Cirkulacija 2 - Robotanika: Exodos | Post Maker Organism - Live! (2018) Audio Video Sound
A recording of Cirkulacija 2 (Stefan Doepner, Boštjan Leskovšek, Borut Savski) performance at Merikerho club Helsinki Finland on 20th October 2018. Visit was part of two-way exchange between Ljubljana and Helsinki (Cirkulacija 2 and Koelse = Association of experimental electronics – Kokeellisen Elektroniikan Seura)
Vabljeni_e v Cirkulacijo 2 na gibalni eksperiment OTS (Organsko Tehnološki Skupek) avtorjev Mirica Ačko, Liza Šimenc in Q700-UPM, ponedeljek 22. 4.2024 ob 20.00.
Liza
Mirica
Q700-UPM
Mirica Liza Q700-UPM
Q700-UPM Mirica Liza
Liza Mirica Q700-UPM Q700-UPM Mirica Liza
Šest sledi za seboj puščajo tri telesa.
Prvo je nosilec.
Drugo je upravljalec.
Tretje je prosti radikal.
Med seboj se spoznavajo in odkrivajo. Menjajo vloge. Preizkušajo pregibe. Razgibavajo zakrčenost.
Proces je namenjen skupnemu doživljanju in pomemben je tisti čas, ko so en ob drugem, drugi na
tretjem, prepleteni. Nepričakovano dvignjeni, naloženi, preobrnjeni. Pričakovano sedeči, samostojni,
vzdvignjeni. V kopici udov in okončin, od spodaj navzgor, kakšnega pogleda je svet? Zdaj te vidim,
zdaj te ne. Za zaprtimi očmi se pojavi neskončno prostora. Medprostor se veča. In ponovno skrči.
Vdih, izdih. Različnost teles se izkaže kot prostornina dialoga. Pritisk na točko povzroči zvok, verižni
premik. In pogovor gre tako naprej. Učinek padajočih domin vodi prek domišljijskega sveta še
neprehojenih pokrajin. Vsaj tako pravijo njihove sence, obris nahrbtnika. Odpravili so se na pot. Šest
mehanskih koles nosi težo dveh organskih prepletov in njunih asociativnih slik.
Nevesta.
Kolena.
Ptič.
Stoje.
Risanje.
Organsko tehnološki skupek.
Nosilec radikalno prostori. Upravljalec nosi. Prosti radikal upravlja. Vodilno vprašanje njihove
raziskave je kaj vse lahko drug pri drugem sprožijo? In do katere točke lahko s hojo prek meja
družbeno vzpostavljenih parametrov gredo? Materialnost teles ukrivljajo prepostavljene kode, gradniki
identitet. Kulturno jih določajo simbolični sistemi, podani v diskurzih znanosti, tehnologije in medicine.
Odziv telesa na telo eno drugo pospravi v predalčke poznanega, že določenega. Hibridne figure večih
elementov, ki pripadajo tudi večim prostorninam hkrati, pa naseljujejo prostor med domišljijo in
realnostjo. Večpomenska uganka se dogaja na teritoriju kiborgov in preizprašuje meje med telesi in
skupkom njih večih, ki postane eno. Tako tudi gibanje skupka postane večdimenzionalno in
nepredvidljivo. Različne entitete znotraj njega so podaljški en drugega. Gibalna inteligenca presega
ustaljene sfere, ustvarja nove pregibe in improvizira. Njihove identitete niso več stvar individuuma
temveč vznikajo v medsebojnih stikih in prepletih. Znajdemo se ob hipnih intervencijah, ki zaradi
uporne narave proti ustaljenemu, poznanemu in pričakovanemu, postanejo politične. Preobračajo
žarišče pozornosti stran od tistega kar manjka, na tisto, kar je prisotno, tam, z nami, skupaj.
Avtorji v skupnem delu raziskujejo telo in svoje doživljanje med gibanjem. Skupni projekt V telesih, kakšnih? Takšnih! (2024) je sestavljen iz dveh delov. Prvi del z imenom Organsko Tehnološki Skupek
bo predstavljen v Cirkulaciji 2, drugi del Telo kot nepreHOJENA pokrajina pa bo predstavljen na
festivalu Platforma v Mariboru.
Mirica Ačko (1974) je ustvarjalka na področju giba, profesorica geografije in univerzitetni dipl.
pedagoginja. Rojena v Mariboru, 5.10.1974, zanimanje za ples in gibalno performativno ustvarjanje jo
je privedlo do sodelovanja z Lizo Šimenc. Že vrsto let raziskuje gib s prakticiranjem joge in akrojoge s
Suzano Rožmanec. Raziskuje gibanje izven medicinsko pripisanih doktrin in metod. Za potrebe
enakih možnosti in pravice do osebne asistence, je soustvarjala vrsto aktivističnih performativnih
intervencij v javnem prostoru v Ljubljani in Strasbourgu. Plesni proces izvaja na tleh in na vozičkih.
Eden izmed njiju omogoča funkcijo stoječega položaja telesa v gibanju, kar odpira možnosti druge
perspektive občutenja telesa, pogleda in gravitacije. Nujen pripomoček za premikanje se lahko
spremeni v umetniški objekt, kjer se ne vsakdanji pogled na depriviligirano telo spremeni.
Liza Šimenc (1991) je interdisciplinarna umetnica, ki deluje v spoju področij sodobnega plesa in
vizualne umetnosti, s statusom samozaposlene v kulturi od leta 2015. Deluje kot ustvarjalka s
celostnimi avtorskimi projekti, kjer je njen specifičen slog razširitev avtorske kostumografije v
scenografijo. Izraža se predvsem z gibom in performiranjem, ustvarja tudi scenografijo,
kostumografijo, prostorske in svetlobne instalacije. Izvaja intervencije v javnem prostoru,
performanse, somatske predstave in ambientalne dogodke. Izobrazbo je pridobila na Internacionalni
Baletni šoli Bled in Konservatoriju za glasbo in Balet Ljubljana. Dodatno se je izobraževala v tujini
(Hong Kong, New York, London, Madrid, Bruselj, Dunaj, Budimpešta, Milano, Berlin). Je dobitnica
delovne štipendije Ministrstva za Kulturo leta 2016. Aktivno sodeluje s priznanimi umetniki, je del
umetniškega tandema Kresnička – z vizualno umetnico Tatiano Kocmur, članica skupine NOTA – z
glasbenikoma Boštjanom Simonom in Elvisom Homanom, ustvarja avtorski Opus – ALLO s plesalko
Anjo Mejač in glasbenikom Lukom Uršičem.
Q700-UPM (2019) je izjemen posameznik, ki uteleša prilagodljivost in vsestranskost v vseh celicah
svojega bitja. Z vrsto nastavljivih funkcij pooseblja duh individualnosti in inkluzivnosti. Od njegove
spremenljive širine (622 mm – 660 mm) in dolžine (1070 mm – 1130 mm) do prilagodljive širine
sedeža (380 mm – 560 mm) in globine (400 mm – 540 mm) je raznolik v vseh položajih. Q700-UPM
ponuja razpon naklona sedeža od 0° do 22° in funkcijo električnega naklona. Njegova nastavljiva
dolžina spodnjega dela nog (340 mm – 520 mm) in naklon naslona (80° – 175°) zagotavljata popolno
podporo. Z obračalnim polmerom 560 mm graciozno krmari po življenjskih zavojih. Njihova 6-palčna
koleščka in 14-palčna pogonska kolesa zagotavljajo stabilnost in mobilnost na različnih terenih, kar
omogoča enostavno potovanje skozi pustolovščine življenja.
Zahvale: Prostor za umetnost NÓT, plesni studio Moj korak.
Koncept in zasnova: Mirica Ačko, Liza Šimenc, Q700-UPM
Besedilo: Urška Savič
Risbe: Mirica Ačko, Urška Savič, Liza Šimenc
Fotografija: Nina Pernat
Video: Črt Potočnik
Svetovanje: Tatiana Kocmur
Produkcija: Cirkulacija 2
Sofinanciranje: Mestna občina Ljubljana
foto: Nina Pirnat
foto: Nina Pirnat
foto: Nina Pirnat
foto: Nina Pirnat
foto: Nina Pirnat
foto: Nina Pirnat
[lang_en]
Liza Mirica Q700-UPM
Mirica Liza Q700-UPM
Q700-UPM Mirica Liza
Liza Mirica Q700-UPM Q700-UPM Mirica Liza
Three bodies leave behind six tracks.
The first is the carrier.
The second is the operator.
The third is the free radical.
They get to know and discover each other. They change roles. They are testing their folds. They are
working out their shrinkage. The process is meant to be experienced together, with significance lying
in the moments when they are side by side, one on top of the other, intertwined. Unexpectedly lifted,
loaded, overturned. Unexpectedly seated, independent, uplifted. In a cluster of limbs and extremities,
from the bottom up, what perspective does the world offer? Now I see you, now I don’t. An infinity of
space unfolds behind closed eyes. The space in between expands and contracts. Breathing in,
breathing out. The multiplicity of bodies unfolds as a volume of dialogue. The pressure on a point
produces a sound, a chain movement. And thus, the conversation continues. The effect of falling
dominoes leads through an imaginary world of landscapes not yet traversed. Or so say their shadows,
the outline of a backpack. They have set out on a journey. Six mechanical wheels carry the weight of
two organic intertwines and their associative imagery.
The Bride.
The knees.
The bird.
Standing.
Drawing.
Organic-technological assemblage.
Radical is spacing. Operator carries. The free radical manages. The guiding question of their research
is what can they trigger in each other? To what extent can they push beyond socially established
parameters? The materiality of bodies is bent by the interposition of codes, the building blocks of
identities. They are culturally defined by symbolic systems given in the discourses of science,
technology and medicine. Bodies’ reactions to one another slot each into compartments of the known,
the predetermined. Hybrid figures composed of various elements, belonging to multiple realms
concurrently, inhabit the liminal space between imagination and reality. A multidimensional puzzle
takes place in the territory of cyborgs, questioning the boundaries between bodies and the aggregate
of several bodies that become one. In this way, the movement of the aggregate also becomes
multidimensional and unpredictable. The different entities within it are extensions of one another. The
movement intelligence transcends the established spheres, creates new inflections and improvises.
Their identities are no longer a matter of the individual but emerge in mutual contacts and intertwining.
Momentary interventions arise, rebellious against the established, the known, the expected, and
thereby, inherently political. They redirect attention from absence to presence, here, with us, together.
The authors in their collaborative work explore the body and their experiences during movement. The
joint project “In bodies, what kind? Such!” (2024) is composed of two parts. The first part, titled”Organic Technological Assembly,” will be presented at Cirkulacija 2, while the second part, “The
Body as an Unwalked Landscape,” will be showcased at the Platforma festival in Maribor.
Mirica Ačko (1974) is a creator in the field of movement, professor of geography and university
graduated pedagogue. Her passion for dance and performance art rooted in movement has led her to
collaborate with Liza Šimenc. Over the years, she has delved into the exploration of movement
through practices such as yoga and acroyoga, often alongside Suzana Rožmanec. Her exploration
extends beyond conventional medical doctrines and methodologies.
In her commitment to equal opportunities and the right to personal assistance, Ačko has co-created a
series of activist performative interventions in public spaces in Ljubljana and Strasbourg. These
interventions incorporate dance processes both on the floor and on carts. One particular innovation
facilitates the body’s ability to assume a standing position while in motion, thereby offering a fresh
perspective on bodily sensation, sight, and the experience of gravity. Through this work, essential
mobility aids are transformed into artistic objects, challenging the conventional perceptions of
marginalized bodies in everyday contexts.
Liza Šimenc (1991) is an interdisciplinary artist who works in the fields of contemporary dance and
visual art, with the status of self-employed in culture since 2015. She works as a creator with
integrated author’s projects, where her specific style is the extension of author’s costume design into
scenography. She expresses herself mainly through movement and performance, scenography,
costume design, space and light installations. She performs interventions in public space, somatic
performances and ambient events. She received her education at the Bled International Ballet School
and the Ljubljana Conservatory of Music and Ballet, and additional education abroad (Hong Kong,
New York, London, Madrid, Brussels, Vienna, Budapest, Milan, Berlin). In 2016 she got a work grant
from the Ministry of Culture. She actively collaborates with renowned artists, and is part of the artistic
duo Kresnička – with the visual artist Tatiana Kocmur, a member of the group NOTA – with the
musicians Boštjan Simon and Elvis Homan, creates the author’s Opus – ALLO with the dancer Anja
Mejač and musicians Luko Uršič.
The Q700-UPM (2019) is a remarkable individual who embodies adaptability and versatility in every
cell of his being. With a range of adjustable functions, it embodies the spirit of individuality and
inclusiveness. From their variable width (622 mm – 660 mm) and length (1070 mm – 1130 mm) to the
adjustable seat width (380 mm – 560 mm) and depth (400 mm – 540 mm), it is versatile in all
positions. The Q700-UPM offers a seat tilt range from 0° to 22° in the electric recline function. Its
adjustable leg length (340 mm – 520 mm) and backrest angle (80° – 175°) provides perfect support.
With a turning radius of 560 mm, it gracefully navigates life’s twists and turns. Their 6-inch wheelbase
and 14-inch drive wheels provide stability for mobility on a variety of terrains, making it easy to travel
through the adventure of a lifetime.
Acknowledgments: Prostor za umetnost NÓT, plesni studio Moj korak.
Authors and performers: Mirica Ačko, Liza Šimenc, Q700-UPM
Text: Urška Savič
Drawings: Mirica Ačko, Urška Savič, Liza Šimenc
Photography: Nina Pernat
Video: Črt Potočnik
Counseling: Tatiana Kocmur
Production: Cirkulacija 2
Co-financing: Municipality of Ljubljana
Tokrat bo naše čutne sisteme obdarila intrigantna vokalistka, multiinstrumentalistka in vsestranska performativna čarodejka iz New Yorka.
12. 4. 2024 / 20.00
Cirkulacija 2, Podhod Ajdovščina 2, Ljubljana
Priporočena donacija: 10 €
FB
Vrata ⪼ 20:00
Oka ⪻⪼ 20:30
Ka Baird ⪻⪼ 21:00
Nastop se bo odvil v sklopu umetniške postaje Cirkulacija 2, kjer je na ogled večmedijska razstava Tomaža Kolariča: Dialoškost in empatičnost.
Da bo ta edinstveni večer čistih psihoakustičnih eksperimentov in vizualne percepcije še bolj intriganten napovedujemo uvodni set z lokalno zvočno kiparko in glasbeno raziskovalko O, ki bo poskrebela, da se bodo naši čuti umirili in pripravili za nastop, ki se bo odvil v nadaljevanju večera.
Naključje je hotelo, da lahko ta izjemni dogodek napovemo po pred kratkim izidani najnovejši zvočni mojstrovini Ka Baird – Bearings ki je izšla pri brooklynski avant- založbi RVNG Intl.
Album Bearings prepleta elemente ekstatičnih živih nastopov Ka Baird v minimalističnih, visceralnih kompozicijah, ki se s sodelovanjem širijo po obsegu in zvoku. Enajst segmentov albuma se kaže kot spreminjajoči se pozivi, ki jih določa njihova lastna mnogoterost; čustveni rezultat okoliščin in žalosti, ki se odigrava ob upoštevanju strogega konceptualizma in glasbene obrti. Bearings, na katerem sodelujejo sodelavci* z vseh koncev sodobne avantgardne skupnosti, globino in razsežnost pa je prispeval Randall Dunn. Album je delo globoke abstrakcije in osredotočenosti, v katerem zvočni elementi, struktura in pomen dosežejo poenoteno obliko.
*Na albumu so sodelovali: Andrew Bernstein (altovski saksofon), Max Eilbacher (obdelava flavte, elektronika), Greg Fox (tolkala), Gabby Fluke-Mogul (violina), Henry Fraser (kontrabas), Joanna Mattrey (viola), John McCowen (kontra klarinet), Camilla Padgitt-Coles (sklede, vodni telefon), Troy Schafer (godala), Chris Williams (trobenta), Nate Wooley (trobenta) in njihova ljubljena mačka Nisa (predenje).
Ka Baird je glasbenica, performerka, skladateljica in oblikovalka zvoka iz New Yorka. Znana je po svojih nastopih v živo, ki vključujejo razširjene glasovne in mikrofonske tehnike v kombinaciji z elektroniko ter psihoakustično igro flavt in drugih pihal. Ustvarja zvok sedanjega časa z energičnim, obrednim izvajanjem, ki si prizadeva za skrajno sprostitev s fizičnim naporom in psihičnim raztezanjem. Sodelovala sta s številnimi drugimi glasbeniki, umetniki, filmarji in koreografi, tako pri strukturiranih kompozicijah kot tudi pri predani praksi improvizacije in interdisciplinarnega dela.
Oka je vokalistka, producentka, izvajalka in zvočna umetnica. Njeno delo se giblje na presečišču elektroakustične, ambientalne in eksperimentalne glasbe s poudarkom na poetiki glasu. Raziskuje tonske lastnosti melodij, besede dojema kot glasbo in uporablja različna glasbila, kot so flavta, električna kitara, valiha, ustna harfa, kalimba, ter terenske posnetke in najdene predmete, s katerimi ustvarja živahne in očarljive zvočne svetove.
Priporočena donacija: 10 EUR + vključena pijača za dobrodošlico
Žal je tokrat obisk, zaradi trajajoče razstave, omejen na 60 obiskovalk_cev, zato prosimo, da pridete ob 20.00, da si zagotovite udeležbo.
Celoten izkupišek zkupiček je namenjene umetnicam. NiANSA in FriFormA\V od tega dogodka nimata dobička.
Nazadnje naprošamo, da spoštujete izvajalke in zavzete poslušalce tako, da v času nastopov ne povzročate hrupa in se previdno gibljete med razstavljenimi artefakti.
Glitch trigger, ŽLINTA (ženske, lezbijke, interspolne, nebinarne in trans osebe) kolektiv v nastajanju, se bo predstavil na delavnici medsebojnega glasbenega učenja. Princip sodelovanja temelji na tem, da vsak_a prinese svoje znanje, opremo in željo po učenju. V prvem delu se bomo predstavile_i in med sabo povezali_e synthe, drum machine, računalnike, playerje… Nato bomo vzpostavili_e način, kako si med seboj predati znanje, na koncu bomo poskušale_i ustvariti komad oziroma mix.
Prvo srečanje bo namenjeno predvsem spoznavanju in ugotavljanju, kako soustvarjati in se pri tem učiti drug_a od druge_ga.
Več glav več ve, več rok bolš špila!
Poleg opreme s sabo prinesi še vodo in kaj za prigriznit.
Pričetek: 29. 2. 2023 ob 16.00
Glitch Trigger, a FLINTA (female, lesbian, intersex, non binary, trans, agender) collective in formation, will introduce itself at a workshop for mutual music learning. The principle of collaboration is based on everyone bringing their own knowledge, equipment, and desire to learn. In the first part, we will introduce ourselves and connect synths, drum machines, computers, players… Then, we will establish a way to share knowledge among us, and in the end, we will try to create a track or mix.
The first meeting will primarily focus on getting to know each other and figuring out how to co-create and learn from one another.
More heads know more, more hands play better!
Besides your equipment, bring some water and snacks.
Tis Aly, Tatiana Kocmur, Eva Mulej, Urša Rahne in Liza Šimenc
Dogodek v živo: petek, 23. 2. 2024 od 18.00 – 21.00.
Ogled multimedijske raziskave: sobota in nedelja med 18.00 in 20.00.
Pozor! Na dogodku bo v uporabi UV svetloba zato priporočamo, da s seboj prinesete sončna očala.
V multimedijski raziskavi Rastišče se Tis Aly, Tatiana Kocmur, Eva Mulej, Urša Rahne in Liza Šimenc poglabljajo v zapletene značilnosti glivnega mikrokozmosa. Njihovo raziskovanje je osredotočeno predvsem na Gib, povezovalnih procesov rasti in življenja pod zemljo.
Micelij predstavlja svet brez navideznih pravil – samozadostno domeno, ki traja in širi, neprepustna za človeško posredovanje. Raziskava si prizadeva vstopiti v prepletenosti micelijske mreže za razmislek o nehierarhičnih družbenih povezavah. Avtorji so mnenja, da je strukturo gliv in dinamiko micelija mogoče konkretno aplicirati na medosebne odnose in na lasten ustvarjalni proces. Z introspekcijo skušajo svoj obstoj uskladiti z micelijevim.
Določeno območje rasti je predvideno kot skupna povezava, ki vabi vse udeležence, da sodelujejo v poglobljeni izkušnji – plodna tla za ustvarjalno izražanje in sodelovanje. Simbiotično prepletanje avtorjev in občinstva razumejo kot mehanizem za spodbujanje kohezije skupnosti s širjenjem znanja in negovanjem okolja, naklonjenega sobivanju in soustvarjanju v mestu Ljubljana.
Rastišče je prostor spontanih Gibov – manifestacija cvetočih okolij, prevedenih v koreografijo, vizualne in slušne dražljaje.
Prizorišče je dostopno gibalno oviranim osebam.
Priporočena donacija je 5 eur
Tis Aly – BIPOC QUEER je umetnik, ki si želi več socialne pravičnosti, spoštovanja življenja in sobivanja med razlikami in raznolikostjo. Braziilski performer, ki deluje na področju umetnosti in izobraževanja, od leta 2012 živi v Berlinu. Nastopa, producira in sodeluje v kolektivih umetnikov in mednarodnih produkcijah, ustvarja filmska dela, gledališke in plesne predstave. Svoje delo poglablja v umetniških rezidencah in mednarodnih projektih od Južne Koreje do Brazilije. Njegove solo predstave so bile uprizorjene na mednarodnih festivalih plesa in performansa (v sodelovanju z drugimi umetniki): Acts of living- Festspielhaus – Hellerau BIO -acts of living- 2022 , Urban Praxis of Care – Draussen Stadt – 2022 , Queering the Crip -2022 – Spider Festival 2020/2021. Plataforma-Festival Ibero Americano – 2019, Month of Performance 2019, Loft Theater – Leipzig 2019 , Berliner Festspiele 2018, HAU 2018, Sophiensäle 2022. Alumni Fondazione Pistoletto – Italija. Izobraževal se je na Centro em Movimento – Lizbona, FIA – “Integrativna umetniška formacija”. Bil je na umetniška rezidenca / BAK- Utrecht. Usposabljal se je na Proscenium Performing Institutions -2019, UBIK -Gledališče – NL – Crossing – Movement Lab., Minerva – Akademija za umetnost – NL, tečaji gibanja – Heile Haus – Berlin.
Tatiana Kocmur (1992) živi in dela v Ljubljani. Leta 2015 je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Leta 2020 je zaključila podiplomski študij slikarstva z magistrskim delom Telesna instalacija – med performansom in objektom. Od leta 2013 razstavlja in performira na različnih razstaviščih po Sloveniji in tujini (Skopje, Milano, Bologna in Berlin). Njena umetniška praksa prehaja med sliko in živo umetnostjo, deluje tudi kot producentka sodobne umetnosti (v Cirkulacije 2, je soiniciatorka platforme TRANSLACIJA/TRASLACIÓN). Njeno prakso zaznamuje sodelovanje z umetnicami_ki različnih področij s katerimi ustvarja dogodke, ki vključujejo telo umetnic_kov. Z Lizo Šimenc od leta 2018 ustvarja v tandemu Kresnička. V letu 2021 je pridobila delovno štipendijo Ministrstva za kulturo RS. Leta 2022 je sodelovala na 5. trienalu mladih umetnic in umetnikov v Galeriji sodobnih umetnosti Celje. Njena video dela so vključena v arhiv DIVA (SCCA).
Eva Mulej je vokalistka, glasbenica, producentka in zvočna umetnica. Njeno avtorsko delo se giba na presečišču elektro-akustične, ambientalne in eksperimentalne glasbe. Od leta 2018 do 2022 je bila aktivna tudi na področju uličnega gledališča, kjer jo je najbolj zanimala povezava med gibom in zvokom. Zadnjih nekaj let je najbolj aktivna v ambientalno-eksperimentalnem duu Lip Rouge, ki ga tvori skupaj z zvočno umetnico Karmen Ponikvar, in projektu Čaralice Zvezdane Novakovič, solo pa ustvarja in nastopa pod umetniškim imenom Oka. Sodeluje tudi z glasbenikom in producentom Tinetom Vrabičem, s katerim sta skupni projekt prvič predstavila na festivalu Rdeče Zore 2023. Izdala je pri založbah Ambientsoup (Lip Rouge: EP Tundar, 2022), Kamizdat (Lip Rouge: Ply/Colony, 2022) Senzorama ZARŠ (Lip Rouge: Sakura, 2021) in samozaložba Zvezdane Novakovič (Čaralice, 2023) ter nastopala na festivalih kot so Ment, Druga godba, Keltika, Imago Sloveniae, Sajeta, Rdeče zore, Reciklart In memoriam prof. Peter Hafner, Niansa in Sounded. Kot del dua Lip Rouge je sodelovala tudi pri ustvarjanju zvoka za eksperimentalni kratki film Uroša Marolta The Gravity of the Boltzman’s brain.
Urša Rahne je multimedijska umetnica, rojena v Ljubljani v Sloveniji, ki ustvarja na področju fotografije, filma in videa, grafičnega oblikovanja ter performansa. Od leta 2014 sodeluje z različnimi umetniki, gledališkimi skupinami, glasbeniki, nevladnimi organizacijami in posamezniki. Med leti 2016 in 2018 je živela v Beogradu, kjer je obiskovala študij filmske režije na Akademiji umetnosti u Beogradu. V njenih delih se prepleta veliko tematik, katerim je skupna družbena občutljivost in humornost do sodobnega politično-družbenega sistema. Do sedaj je imela 3 samostojne razstave v kulturnem centru Garaža (2017 Beograd, RS), galeriji Dobra vaga (2021), galerija Pešak (2021), galeriji Alkatraz skupaj z umetnico Meto Kastelic (2022), galeriji Galerija Fotografija (2023), sodelovala pa je tudi na skupinskih razstavah na Dorćol Platzu (Beograd, rs) in galeriji Dobra vaga. Leta 2019, 2021 in 2023 je sodelovala na festivalu Svetloba gverila in s kolektivom Podmladek na festivalu Indigo 2021 in 2022 . Njeni filmi so bili predvajani v Galeriji fotografija, Kulturnem domu Karlovac (CRO), Domu Omladine (Beograd, RS), Festivalu Kino Otok v Izoli, in galeriji Škuc. Od leta 2019 do 2023 je bila članica kolektiva Podmladek, s katerim je razstavljala v galeriji Škuc, galeriji Media nox in Galeriji SCCA njihova dela pa so bila objavljena tudi v reviji Likovne besede. 2019 je skupaj z ostalimi članicami ustanovila kolektiv Kvadratni meter, s katerim naslavlja stanovanjsko in prostorsko problematiko. Z Kvadratnim metrom je v zadnjih 4 letih razstavljala v galeriji Cirkulacija 2, galeriji Alkatraz, Aksioma, Y Gallery in v MGLC v okviru 35. Grafičnega Bienala. Bila je objavljena tudi v reviji Likovne besede in ETC magazine.
Liza Šimenc (1991) je interdisciplinarna umetnica, ki deluje v spoju področij sodobnega plesa in vizualne umetnosti, s statusom samozaposlene v kulturi od leta 2015. Deluje kot ustvarjalka s celostnimi avtorskimi projekti, kjer je njen specifičen slog razširitev avtorske kostumografije v scenografijo. Izraža se predvsem z gibom in performiranjem, ustvarja tudi scenografijo, kostumografijo, prostorske in svetlobne instalacije. Izvaja intervencije v javnem prostoru, performanse, somatske predstave in ambientalne dogodke. Izobrazbo je pridobila na Internacionalni Baletni šoli Bled in Konservatoriju za glasbo in Balet Ljubljana. Dodatno se je izobraževala v tujini (Hong Kong, New York, London, Madrid, Bruselj, Dunaj, Budimpešta, Milano, Berlin). Je dobitnica delovne štipendije Ministrstva za Kulturo leta 2016. Aktivno sodeluje s priznanimi umetniki, je del umetniškega tandema Kresnička – z vizualno umetnico Tatiano Kocmur, članica skupine NOTA – z glasbenikoma Boštjanom Simonom in Elvisom Homanom, ustvarja avtorski Opus – ALLO s plesalko Anjo Mejač in glasbenikom Lukom Uršičem.
Live event: Friday, 23/02/2024 from 18:00 – 21:00.
Viewing the multimedia research: Saturday and Sunday between 18:00 and 20:00.
Attention! UV light will be used at the event, so we recommend that you bring sunglasses.
In their multimedia researchRastišče endeavor, Tis Aly, Tatiana Kocmur, Liza Šimenc, Urša Rahne, and Eva Mulej undertake an exploration of the intricate features within the fungal microcosm. Their inquiry is focused on Movement, connecting processes of growth and life underground.
Mycelium designs a world without apparent rules – a realm of its own. It is a presence that endures and thrives over time, independent of human intervention. Their research aims to delve into the intricacies of the mycelial network to contemplate social connections that are non-hierarchical in nature. The authors believe that the structure of fungi and mycelial dynamics can be directly applied to interpersonal relationships and the creative process itself. Through introspection, they seek to harmonize their existence with that of Mycelium’s.
The designated growth area is envisaged as a communal nexus, inviting all participants to partake in the immersive experience—a fertile ground for creative expression and engagement. We acknowledge the symbiotic interplay between authors and audience, viewing it as a mechanism for fostering community cohesion through the dissemination of knowledge and the cultivation of an environment conducive to coexistence and co-creation within the city of Ljubljana.
Rastišče is envisioned as a space of discovery of unrehearsed Movements—a manifestation of flourishing environments translated into choreography, visuals, and auditory stimuli.
The venue is accessible to people with reduced mobility.
Na praznik kulture, v četrtek 8. februarja 2024 ob 20.00, bo prostor Cirkulacije 2, Podhod Ajdovščina Ljubljana, zavzel
Niko Novak Poslednji med velikimi croonerji | Last of the big crooners
Kot se za croonerja spodobi, bo uporabil mikrofon, v podporo intimnemu brundanju pa električno bas kitaro. Seveda: ljubezen ni mrtva, je pa v zadnjih izdihljajih. Niko Novak je v preteklosti deloval v dveh kultnih zasedbah: Dicky B. Hardy in Duo Incurabili (z ranjkim Brunom Subiottom). Sedaj odločno stopa po samostojni poti.
Na sam praznik kulture NN nastopa za prostovoljne prispevke (t.i. vrata), na voljo bodo tudi nosilci zvoka in slike (t.i. miza). NN tako zagovarja “zares neodvisno umetnost” – v skladu s smernicami nekdanjega kulturnega ministra Uroša Grilca. Na vratih bo Tinca, za mizo Martin.
Crooner je intimen pevec z nizkim brundajočim glasom posteljne kvalitete, kar je v zgodnjih letih popularne glasbe omogočil mikrofon. Rudy Vallée, Bing Crosby, Perry Como, Dean Martin, Nat King Cole, Roy Orbison in nekaj kasneje: Morrissey in Nick Cave (-> https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_crooners). Kljub moški determinati spiska velja med omenjene uvrstiti tudi ženske (-> tudi moška umetnost je ženskega spola…): predvsem Nino Simone, celo Josephine Baker, pa Sarah Vaughan in Judi Garland.
Niko Novak je vsestranski ustvarjalec predvsem pa glasbenik in kot tak mnogokrat prezrta domača glasbena legenda nekdanji frontman zasedbe Dicky B. Hardy in ena polovica dueta Incurabili ki ga je tvoril skupaj s pokojnim Brunom Subiottom. V zasedbi Dicky B. Hardy je posnel in izdal glasbene albume Why Aren’t You Screamin’ (1995) I Whistle – You Dance (1998) in You Can’t Go Halfway and Get In (2001) v zasedbi Incurabili pa When ever you’re ready (2010) Sure (2011) in Fair enough (2014). Leta 2011 iz naslovov knjig sestavi nova dela – Poezijo.
Scenografijo je postavljal za večkrat nagrajene filme: za kratki igrani film v režiji Miha Mazzinija Obisk (2019) za celovečerec v režiji Vlada Škafarja Mama (2016) in za celovečerec Paradise – novo življenje (2019) Poslednji dan Rudolfa Nietscheja (2018) Vašhava (2014) Dvojina (2013) Lov na race (2009) Vem (2007) Na sončni strani Alp (2007) pa tudi nenagrajene filme Vision of Europe (2004) Nikoli nisva šla v Benetke (2008) Ona mežika cvetje drhti (2017) in druge.
Kot igralec se je predstavil v filmih Vem (2007) Instalacija ljubezni (2007) To je zemlja brat moj (2009) Toplo za ta letni čas (2011) Arheo (2011) in Idiot (2013). Kot avtor glasbe pa je podpisan v filmih Ljubezen na strehi sveta (2015) Ribolov (2016) Jaz sem (2017) Fundamenti (2018) in Ostanki – izpovedi duhovom (2019) leta 2018 pa je za Kino-Uho v Slovenski kinoteki v živo uglasbil in predstavil svoje videnje nemega filma Propad hiše Usher (1928). Leta 2019 je pri ŠKUCu izdal pesniško zbirko z vključenimi tremi studijskimi albumi muzike zbirko naslovljeno 1 2 3… 4, ki zaobjema zadnjih pet let njegovega ustvarjanja. Leta 2021 je v samozaložbi izšel LP Pankow. Leta 2021 je pri ŠKUCu izdal pesniško zbirko z vključenim studijskim albumom S9+M10. https://skuc.org/S76/A21/Nosilci+zvoka/Niko+Novak%3A+S9+M10
Niko Novak je prejemnik Vesne za najboljšo glasbo v filmu Ljubezen na strehi sveta na 18. festivalu slovenskega filma (2015) vesne za najboljšo scenografijo (23. FSF 2020) v filmu Una nuova vita (2019) 2020 pa po izboru žirije na natečaju festivala Tresk 2020 podpisan ob delo za najboljši videospot Remains – Confessions to the Ghosts kot glasba režija in montaža.
V letu 2021 je dobil nagrado Vesna za najboljši eksperimentalni film letošnjega festivala Vdor skupaj z Matevžem Jermanom.
Niko Novak je pesnik življenja na divji strani, ki svojo individualnost (kot tudi nedostopnost) potrjuje zgolj s prepisovanjem od samega sebe, in arhetip barske mušice, ki je nekoč, preden se je nepovratno spečal z gledališkimi intelektualci, sedela na popotnem plašču Toma Waitsa. Takšna je tudi njegova poetika mestnega kavboja, znotraj katere se rad prepušča grehu in kazni ter prek katere se sporazumeva z demoni preteklosti. Niko Novak z življenjem hazardira z odprtimi kartami, a pri tem vseeno kakšno skrivnost obdrži izključno zase. /Gregor Bauman, Dnevnik -> https://www.dnevnik.si/1042935718/
Nenazadnje: Niko Novak je tudi tisti fonotekar Radia Študent, ki je lastnoročno preselil celotno fonoteko iz kleti bloka VIII v sedmo nadstropje bloka XIV.
Sreda, 7. 2. 2023 OSMO/ZA in CIRKULACIJI 2 v sodelovanju z kolektivom ᑎīᗩᑎᔕᗩ in koncertna serija FriFormAV – KUD Mreža gostijo vrhunski avdio-vizualni duo MSℍℝ (ZDA), ki bo v ŽIVO predstavljal svoj najnovejši kiparski elektronski sistem, imenovan ℍ ℕ ↭ https://mshr.info/MeshManifold ↯↯↯
Performans v osmo/za ↯↯↯ ↯↯↯
Vstop ob 19:00 / Začetek ob 19:30 ↯↯↯
https://fb.me/e/1Oox1JADs
Po ℍℝ nastopu vas vabimo na after poslušanje v CIRKULACIJA 2 s pričetkom ob 21.30.
↯ izvajalci ↯
↭ EVANO ↭
↭ DJ KONČNA FORMA ↭
↭ NOITU ↭
EVANO [COLLAGE DJ MIX] 2.5h
AMBIENT, FX, FIELD RECORDING, FOUND SOUNDS
Evano kot DJ s širokim okusom in posluhom za nenavadno vrti glasbo za sladokusce in tiste s smislom za avanturo. Za tokratno Nianso bo predstavil ideje svojih alias projektov Slavimir in Atlantida Omni.
https://soundcloud.com/niansa/evano-post-niansa
NOITU [COLLAGE DJ MIX] 1.5h
Za to srečanje se bo Noitu ponovno poglobil v zapleteno umetnost kolažiranja zvoka v živo, mešanja zvočnih tekstur in očarljivega zvoka – skulpture v poskusu ustvarjanja sinkopiranega, kalejdoskopskega potovanja, ki kljubuje percepciji časa in prostora.
https://soundcloud.com/niansa/noitu
DJ FINAL FORM [COLLAGE DJ MIX] 1.5h
dj final form (Matej Mihevc) je avtor radijske oddaje Modem na Radiu Študent, ki že osmo leto zapored raziskuje in mapira zvoke spletnega undergrounda. Modem obsega tudi mešano serijo, kompilacijo in interaktivno spletno mesto.
https://www.mixcloud.com/matej-mihevc/festival-grounded-22-8-2020/
⁂ ᑎīᗩᑎᔕᗩ⁂ je pobuda za zbiranje vseh starosti / vseh vrst, ki se osredotoča predvsem na omogočanje kolektivnih, globokih izkušenj poslušanja z raziskovanjem simbioze med zvočno pokrajino in pokrajino.
Z prakticiranjem DIY, samoorganizirajoče etike, želi vzpostaviti varno in živahno platformo, kjer se lahko lokalna umetniška skupnost z bolj kontemplativno senzibilnostjo srečuje, deli ideje in se vključi v spontane valove svobodnih sodelovanj ter raziskovalnih zvočnih in vizualnih izkušenj.
Poleg slušnih izkušenj se nagibamo k temu, da velik poudarek namenjamo tudi vizualnemu vidiku naših srečanj. Dela, povezana s scenografijo, kot so projekcijske mape, instalacije, specifične za lokacijo, in sodobne plesne predstave, običajno zasedajo pokrajino med srečanji NIANSA in ponujajo popoln senzorični užitek za vse popotnike, ki potujejo z nami.
++ Prosimo, upoštevajte, da bo vstop za poslušanje prost z vstopnicami ℍℝ, sicer na podlagi donacije. Priporočena donacija 5 evrov
7. 2. 2023. OSMO/ZA in CIRKULACIJA 2 In a collaborative effort ᑎīᗩᑎᔕᗩ and KUD Mreža’s FriFormAV series are hosting the cutting-edge, audio-visual duo MSℍℝ (US) presenting LIVE their latest sculptural electronic system called MASℍ MAℕIF OLD ↭ https://mshr.info/MeshManifold ↯↯↯ Wednesday,
The performance will be happening at osmo/za ↯↯↯ ↯↯↯ Doors opening 19:00 / Performance starts 19:30 ↯↯↯
Event info: https://fb.me/e/1Oox1JADs
After the ℍℝ performance we are inviting you to the after listening session at CIRKULACIJA 2 starting from 21:30.
↯ lineup for C2 ↯
EVANO [COLLAGE DJ MIX] 2.5h
AMBIENT, FX, FIELD RECORDING, FOUND SOUNDS
As a DJ with wide-reaching tastes and an ear for the unusual, Evano plays music for connoisseurs and those with a sense of adventure. For this Niansa gathering, he will be presenting the ideas behind his alias projects Slavimir and Atlantida Omni.
https://soundcloud.com/niansa/evano-post-niansa
NOITU [COLLAGE DJ MIX] 1.5h
Once again for this Niansa gathering Noitu will dive deep in the intricate art of live sound collaging, blending sonic textures and captivating sound
sculptures in an attempt to create a syncopated, kaleidoscopic journey that defies perceptions of time and space.
https://soundcloud.com/niansa/noitu
DJ FINAL FORM [COLLAGE DJ MIX] 1.5h
dj final form (Matej Mihevc) is the author of the Modem radio show on Radio Študent, that is researching and mapping the sounds of the online underground for the eight consecutive year. Modem also spans a mix series, a compilation and an interactive website.
https://www.mixcloud.com/matej-mihevc/festival-grounded-22-8-2020/
⁂ ᑎīᗩᑎᔕᗩ⁂ is an all-ages / all-species gathering initiative putting a primary focus on facilitating collective, deep listening experiences through the exploration of the symbiosis between soundscape and landscape.
Practicing a DIY, self-organizing ethic, we aim to establish a safe and vibrant platform where the local artistic community with a more contemplative sensibility can meet, share ideas, and engage in spontaneous waves of freeform collaborations and exploratory sound and visual experiences.
In addition to the aural experiences, we also tend to put a big focus on the visual aspect surrounding our gatherings. Scenography-related works such as projection mappings, site-specific installations, and contemporary dance performances usually occupy the landscape zone during NIANSA’s gatherings, offering a full sensory delight for all the voyagers traversing with us.
++ Please note that the entrance for the listening-session will be free with the ℍℝ tickets, otherwise donation-based. Recommended donations 5 euros.
V torek, 9. januarja 2024 ob 17:00, vabljeni v Muzej sodobne umetnosti Metelkova, na pogovor z Borutom Savskim, intermedijskim umetnikom, skladateljem in producentom. Pogovor bo vodil Jaka Železnikar, organizator serije Diskurzor.
Tema pogovora bodo različni vidiki digitalnega ustvarjanja in (samo)arhiviranja ter konservatorsko-restavratorskih praks z vidika dela Savskega in Cirkulacije 2. Specifično delovanje in odnos do umetniškega dela ter prehajanje tega iz projekta v projekt in iz dela v delo odpirajo številna zanimiva vprašanja tako o tem, kaj tvori umetniško delo, kot tudi o tem, kako ga je znotraj fluidnega razumevanja sploh mogoče arhivirati in dokumentirati ter kako pristopati k vprašanjem konservatorsko-restavratorskih potreb.
Pred pogovorom bo Savski predstavil razstavljena dela, ki bodo vsa štirioglata, kar pomeni, da bodo reprezentacije – dela tretjih oseb, ki se tičejo Cirkulacije 2. Torej ne umetniška dela Cirkulacije 2.
Program: 17:00 predstavitev razstavljenih del 17:15 – 18:00 pogovor 18:00 – 18:15 pogovor/vprašanja publike Po kratkem odmoru vas ob 18:30 uri vabimo, da se udeležite Diskurzorja 005.
Borut Savski je samozaposlen v kulturi kot intermedijski umetnik, skladatelj in producent. Soustanovitelj Trivie in Cirkulacije 2. Pretežno se ukvarja z mehanizmi, ki so lahko programski, zvočni, vizualni in sodelovalni. Vsi ti pristopi imajo izhodišča v spoznavanju narave in družbe in v poskusih praktičnih izboljšav teh sistemov v obliki mikroskupnosti sodelujočih posameznikov. Osnovni koncepti so: živost, ki ni nujno zgolj biološka, samorodna dinamika, spremembe/adaptacije – samouravnavanje – in možnost relativne avtonomije – predvsem misli, mnenj, dejanj, proizvodnja smisla (→ iz navideznega vseprisotnega nesmisla). To se tiče predvsem dostojne vloge posameznika v (dostojni) družbi.
Borut Savski: Uvod v Cirkulacijo 2
Cirkulacija 2 obstaja kot društvo od leta 2009, že dve leti pred tem (2007) pa je začela aktivno delovati na področju interdisciplinarnih pristopov v umetnosti. Simbolni začetek in izhodišče je bil projekt izmenjave dveh scen na relaciji Gradec–Ljubljana, imenovan Vmesni prostori (Intermediate Spaces, Zwischenraume; 2006). Načini tega projekta so bili že tipično cirkulacijski, saj je bil prvenstveno platformskega tipa – z velikim številom sodelujočih na obeh straneh in z gostovanjem lokalnih scen v obeh prostorih. Manj kot leto dni kasneje je bila v Rogu ustanovljena Cirkulacija 2. Ime je bilo povzeto po poimenovanju prostora, ki smo ga imeli takrat na uporabo. Sprva pod formalnim okriljem KUD-a Trivia, kar je že omogočilo simbolično prejemanje javnih sredstev za nekatere od projektov, v nadaljevanju (2009) pa samostojno nastopanje kot Društvo za interdisciplinarnost, samoprodukcijo in cirkulacijo sodobne umetnosti Cirkulacija 2. Ključni koncepti so bili tako vsebovani v imenu.
Prva konceptualna serija je bila imenovana Platforma za totalno umetnost, kar je pomenilo, da so v umetnost vključene tudi vse dejavnosti, neposredno vezane na sam akt predstavljanja umetniških del. V takem primeru se umetniški izdelek razširi na vse delo, potrebno za produkcijo. Zelo zgodaj nastane tudi domislek: »Platforma je umetniško delo« (2010). Nekoliko prej (2009) je Vadim Fiškin na dokaj zaničujoče retorično vprašanje Mike Cimolini (takrat v funkciji na MOL): »Kaj pa je sploh umetnost?« izustil genialno izjavo: »Umetnost je tisto, kar dela umetnik.« Prevedeno v cirkulacijsko rabo: totalnost umetniškega dela s stališča celovitega procesa, in ne zgolj umetniškega izdelka. Tudi opozicije klasičnim razstaviščem, principi razstav, vloge kustosov itd. so se vzpostavili že tedaj. Samoprodukcija je vsakokratna samoorganizacija posameznikov v njim ustrezno obliko. Tudi vsakokratno razmišljanje o najbolj primerni obliki predstavitvenih form.
Sem pogojno sodi tudi (moj) kasnejši razmislek o vrednosti (mistifikaciji) samega umetniškega dela (→ izdelka) v primerjavi z (»totalnim«) umetniškim pristopom/procesom, ki je v platformski usmeritvi neprimerno manjvreden, saj platforma kot koncept vsebuje predvsem etične razmisleke o načinih skupnega dela. Torej: etika kot vrednota (in ne »vrednost«…). Vsi ti sprotni razmisleki so bili tudi sproti publicirani na način pridodanih razmislekov k napovedim dogodkov v celotni fazi obstoja Cirkulacije 2. Umetnost kot del javnega diskurza. Dodatek k temu je tedaj aktualni domislek o tem, da je vsak drekec, ki pade od umetnika, zlato. Umetniki kot sodobni alkimisti. Pri tem pa je pomembno, da je za to vrednotenje merodajen izhodiščni motiv umetnika, ki mora biti etičen – vrednota. Resnica torej. Denar (= mera vrednosti) – ni vrednota…
Platformski princip je tedaj (2009) rezultiral v t. i. razširjeni Cirkulaciji, ki je vsebovala vse sodelujoče umetnike, ki jih je bilo pogosto več kot 20. To je potem vneslo razmisleke o situaciji kot prostorsko determinirani akciji oziroma dogodku (»happeningu«) kot časovno determinirani akciji. To so vse samoprodukcijski elementi, med katerimi so tudi vsa nujna opravila, da je do realizacije projekta tudi prišlo (prijava na razpise, organizacijska in tehnična podpora – vse to s strani samih umetnikov). Ob tem pa seveda tudi samoumevno sodelovanje v vlogi primarnih umetnikov.
Bistveni moment je bil vseskozi matični prostor, definiran kot prostor produkcije in prezentacije – fizično vozlišče, kjer poteka ožje lokalno in širše lokalno (javno) življenje. Ob premisi, da gre pri vseh ožje sodelujočih za samostojne osebnosti, ki se udeležujejo skupnih dejavnosti na podlagi lastnih interesov, kar je kar nekaj let omogočalo konsenzualno delovanje. Originalnost pristopa je bila v souporabi prostora in sredstev, in ne v razmejitvi prostora na več manjših. To je pripomoglo k t. i. socializaciji – večjemu zavedanju o skupnem in osebnem. To je privedlo tudi do vse večje rabe besede »modularnost«, ki naj bi označevala soobstoj pristopov (in nastopov), ki niso nujno popolnoma kompatibilni, ampak variabilni in v bolj ali manj napetem odnosu eden do drugega.
Samoprodukcija (in interdisciplinarnost) vsebuje tudi razmisleke o načinih čim bolj avtomatiziranega sprotnega beleženja dogodkov in končnega pakiranja v nekakšen multimedijski izdelek. Pri tem je šlo za dve vzporedni programski rešitvi: eno na domačem računalniku in eno spletno: slideshow. Obe sta bili zasnovani na način, da zajameta skoraj celotni nabor tipskih zapisov (slikovni, video, zvočni in tekstovni material) in sestavita kombiniran časovni zapis. Ta je lahko kronološki ali naključen. Ta dva načina sta bila v uporabi približno od leta 2009 do leta 2016, kasneje pa so ju nadomestili bolj klasični pristopi z video montažo. Faktična suhoparnost avtomatskih načinov ni dosegala kriterijev montažerjevih selektivnih načinov. V področju zvočnega arhiva pa je še vedno aktualen tretji pristop: spletni radio.
Zavod za kulturo Naključje 7 vas z velikim veseljem vabi na že 9. izvedbo sejma umetnin ART-MUS, ki je zaživel v srcu Ljubljane, v prostorih Cirkulacije 2 v Podhodu Ajdovščina 2. Sejem bo potekal od nedelje, 17. decembra do sobote, 23. decembra 2023, in sicer vsak dan med 9.00 in 19.00 uro.
ART-MUS: Sejem umetnin in praznik umetniškega izraza, ki povezuje in navdihuje!
Na sejmu se bo predstavilo več kot 100 umetnikov, katerih dela že lahko občudujete na naši spletni strani https://art-mus.si/.
Tokrat ponovno organiziramo tudi dražbo umetnin. Dogodek bo vodil priznani umetnik in izkušen dražitelj Goran Medjugorac – Gogi. Dražba bo potekala v petek, 22. decembra ob 17. uriv Podhodu Ajdovščina, kjer boste imeli priložnost pridobiti nepozabne umetnine za vašo zbirko.
Ta edinstveni dogodek postavlja v ospredje širok spekter umetniških talentov iz Slovenije. ART-MUS sejem je priložnost, da doživite nepozabno potovanje skozi umetniške kreacije. Od slikarstva do kiparstva, od fotografije do grafike – umetniki in umetnice predstavljajo široko paleto umetniških izrazov, vsaka umetnina pa pripoveduje lastno zgodbo, odraža unikatnost, strast in globino, ki je plod izjemne ustvarjalnosti in vizionarske izvirnosti.
Ne zamudite tega enotedenskega umetniškega dogodka, še posebej, ker se odvija tik pred božičem in novoletnimi prazniki. Pridružite se nam in odkrijte umetniške stvaritve, ki bodo vaše praznike naredile še bolj posebne!
Doživite umetnost v vsej njeni lepoti na ART-MUS sejmu. Vabljeni!
Uprostoritev SONGS FROM SUIZIDE HOLE / PESMI SEBEVZETJA sprožata dva akta: 8 duš in archAngel Incorporated. Uprizoritev je simbol dveh svetov in dveh načinov živetja – žitja: prvi svet obstaja v horizontali in sestoji zaradi nekakšnega človeškega medsebojnega prekletstva zavezanosti, drugi se poraja v vertikali, samosten po lastni izbiri in nujno potreben za ustvarjanje mita in upanja.
Postavitev 8 duš je odvod projekta, intermedijske transverzale Aphra Tesla Operating System Incorporated Stefan Doepner: Tod mit Vorteil / Smrt s koristjo (2020), ki temelji na osmih psalmih. Tokratna postavitev vključuje 8 gibljivih malih zvočnikov, ki predvajajo 8 psalmov in reprezentirajo 8 duš, zvezanih v 4 pare. Besedila psalmov so vzeta iz sovjetskih paritvenih oglasov in prepesnjena v nemški jezik. Kompozicije za vokal in harmonij slonijo na glasbeno matematičnih shemah in algoritmih, ki metafizično spajajo ljudi, ki se ne bodo nikoli srečali. Roboti utelešajo čutnost človeškega iskanja in zastranjevanja lastne končnosti.
Geneza iskanja človeške bližine, prikazana skozi ustroj robotske omejenosti, preraste v ideal samozadostnosti. Umetnika razmišljata o človeku kot bitju telesa in upanja. Robotski gibljivi zvočniki v svoji mehanski togosti tako postanejo prispodoba stadija človeške kulture sobivanja, ki se odvija v horizontalnem svetu.
Performans archAngel Incorporated je predstava o dokončnosti, ki je brez začetka in konca. Robot Stefana Doepnerja, predhodno imenovan “SpineBot”, je tokrat v vlogi scenografa, kondukterja, osvetljevalca prostora, neplačanega šerpe – Archangela nepodkupljive smrti. Ta inkorporira zvok v tišino, vizijo v usodonosje, mehaniko v mistiko. Archangel si je odrezal peruti, da bi v vertikali votline 5017 m višine nahranil dva alpinista. Ali hočeta zmrzniti? Narava izbrane tragičnosti zunaj običajnega je lahko osupljivo smešna in v neizbežnosti konca erotična, saj zahteva intimni stik z občo resničnostjo. Ni nujno, da jo doseže. SONGS FROM SUIZIDE HOLE / / PESMI SEBEVZETJA so zato spremljevalke samoohranitve in norosti spremenjenih perspektiv. Aphra Tesla in Stefan Doepner v vlogi alpinistov razgrinjata zemljevid lastnih prehojenih poti, hrumečnosti in zamolčanin.
Kar naprej slišim mehanski zvok nadangela.Sliši se kot pljuča in dihanje pri hoji 5000 metrov navkreber. Kaj je nadangel, če smo alpinisti? Je to gledališki element, duh samega utelešenja? Je naš šerpa? Je upanje in užitek dihanja samomoru naproti? Je mehanizem, ki zagotavlja dihotomijo namena? Dejstvo je, da zveni in izgleda kot velik duh gore, v kateri smo našli luknjo, da mislimo neizrečeno. Diha. Pomaga ti pri plezanju. To je vizija.
Aphra Tesla je intermedijska umetnica, ki deluje tudi na področju glasbe in gledališča.
Stefan Doepner je umetnik, ki deluje na področju tehnološko podprte umetnosti, robotike in zvoka.
Produkcija: Cirkulacija 2 in KUD Obrat
Podpora: Mestna občina Ljubljana, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
Petnajsti mednarodni festival eksperimentalnega zvoka
Prepared Surroundings 2023
Edges / Borders
sreda, 29.11.2023
Cirkulacija 2, 20:00
«Until I die there will be sounds. And they will continue following my death. One need not fear about the future of music». John Cage «Experimental Music» (1957)
Prepared Surroundings (PS) je eden najbolj čudnih zvočnih festivalov, ki poteka že 15 let. Kot vedno je naš poudarek na eksperimentiranju z zvokom in tehnologijo.
Festival statement: globaLocal proxyFest
Letos bo PS potekala hkrati v različnih mestih in državah, a kot vedno ob sredah. Dve sredi – štiri mesta. Zahvaljujoč pobudi mednarodne skupine kuratorjev in sodelovanju z lokalnimi skupnostmi umetnikov in glasbenikov bomo 29. novembra z veseljem predstavili dogodke v Almatiju (Kazahstan) in Ljubljani (Slovenija); nato pa še v Erevanu (Armenija) in Tijuani (Mehika) 20. decembra.
Live stream:
Glavna tema letošnjega PS je tudi nov špekulativni format: globalLocal proxyFest. Nenavadna razpršenost dogodka po celem svetu ob osredotočenosti na delo na lokacijah nas seveda spodbudi k razmišljanju o povezavah med globalnim in lokalnim, singularnim in multiplim. Kopiranje v kontekstu umetnosti vedno sproži razprave, a v čem je njegovo pokvarjenost, če je kopiranje način, kako podatke rešiti pred izgubo? PS lansira lastne posrednike v različnih mestih in državah. Bo to enak festival kot vseh prejšnjih 14 let?
Kustos vsake lokacije bo udeležencem ponudil svojo temo za umetniško interpretacijo:
Almaty : сontacts / boundaries
Ljubljani : edges / borders
Erevan : joinings / partings
Tijuana : dots / ties
Načrtujemo izvedbo dogodkov v živo z avdio-video prenosi.
Svet se spreminja in festival se spreminja z njim, le naš slogan ostaja nespremenjen že 15 let: “Udeleženci bodo prikazali delo s pripravljenimi predmeti, okolji in konstrukti.”
Stagnat Stagnat je elektronski A/V projekt dveh slovenskih umetnikov, ki živita na Dunaju. Njihov izbruh je rezultat težnje po skupnem glasbenem izražanju in razvejanosti preteklih vizualno osredotočenih umetniških prizadevanj. Rezultat je eksperimentalne narave, tehno s temnejšim odtenkom, z ropotom mimo vozečega vlaka, kaotičnim ptičjim petjem, potjo v sivo jutro z zamerljivo najstniško tesnobo. Njihov prvi nastop je bil kot improviziran nastop v živo na Festivalu Izvir (Formaviva) poleti 2019. Od takrat so se njihovi seti razvili v bolj homogen avtoshediazem, ko so razvili svoj lasten značilen zvok. Leta 2020 so v sami izdaji izdali svoj prvi EP Synchrony of Falling in bili predstavljeni na kompilaciji lokalne založbe Sigma5. Njihov debitantski album je skupaj z eksperimentalnim filmom izšel marca 2021 pri londonski založbi Singularity Recordings. Decembra 2021 so soustanovili lastno založbo DE/FRAGMENT. Od takrat so izdali 2 EP-ja, Subterranean Occurrence (DE/FRAGMENT) in Twilight World (Scarlet Carson Black), celoten album Vague Radius (DE/FRAGMENT) in se pojavili na nekaj kompilacijah in radijskih oddajah. Zdaj končujejo svojo najnovejšo izdajo “Charisma”, 6-stezni EP čudnih in vznemirljivih pesmi, ki temeljijo na konceptu in zmedenosti kultov. https://linktr.ee/stagnat
Lisokot
Lisokot (Varya Pavlova) je pevka, umetnica, skladateljica in pesnica, odgovorna za široko paleto glasbenih nastopov po vsem svetu od Bienala sodobne umetnosti v Rigi in Manifeste 10 do berlinskih klubov Berghain, Funkhouse in Oddelka za slavistiko na Univerzi Stanford. Deluje med eksperimentalno elektroniko, improvizacijo in performansom, večinoma uporablja svoj glas kot edini instrument. Pogosto se nanaša na sovjetsko glasbeno dediščino, je dekonstrukcija, reinterpretacija in lastna živalska poezija o politiki in družbi. Njene predstave se pogosto spremenijo v predstave, specifične za lokacijo, z lastnimi kostumi in dekoracijami, ki ustvarjajo lastno mitologijo. Leta 2017 je izdala EP “Walzerzyklus” v sodelovanju z Uwejem Schmidtom (AtomTM, Señor Coconut) pri nemški založbi Raster. https://nazlorecords.bandcamp.com/album/i-want-i-have-to-share-my-life-with-you https://linktr.ee/lisokot
Boris Šeršenkov
Boris Šeršenkov – samostojni umetnik in raziskovalec, dr. (kandidat tehničnih znanosti), pedagog in oblikovalec glasbil. Osredotoča se na projekte, ki razvijajo nove metodologije v tehnološki in zvočni umetnosti, raziskuje odnos med ljudmi in tehnologijo ter združuje sodobne tehnike z medijskimi arheološkimi raziskavami. Boris se ukvarja z različnimi dejavnostmi na področju eksperimentalne glasbe in zvočne umetnosti kot avtor številnih medijskih instalacij in zvočnih performansov ter kustos koncertnih programov, razstav in izobraževalnih projektov. Kot glasbenik aktivno deluje na področju žive elektronike in elektroakustične improvizacije, tako solo kot v sodelovanju z drugimi glasbeniki in umetniki.
splet – https://www.shershenkov.com/
Ksenija Bakhtina
Ksenia Bakhtina, interdisciplinarna umetnica. Glavne smeri zvočne umetnosti, ustvarjanje del za večkanalne avdio instalacije.
::vtol::
Dmitrij Morozov alias ::vtol:: je transdisciplinarni umetnik in raziskovalec. Osredotoča se na sodobne medijske umetnosti, vključno z zvokom, robotiko in instalacijo, s posebnim poudarkom na povezavi med nastajajočimi sistemi in novimi vrstami tehnoloških sintez.
splet – http://vtol.cc
[lang_en]Wednesday, 29th November 2023 at 20.00:
Fifteenth International Festival of Experimental Sound
Prepared Surroundings 2023
Edges / Borders
Wednesday, 29.11.2023
Cirkulacija 2, 20:00
«Until I die there will be sounds. And they will continue following my death. One need not fear about the future of music». John Cage «Experimental Music» (1957)
Prepared Surroundings (PS) is one of the weirdest festivals of sound – running for 15 years. As ever our topic is to experiment with sound and technology.
Festival statement: globaLocal proxyFest
Live stream:
This year, PS will take place simultaneously in different cities and countries, as always on Wednesdays. Two Wednesdays – four cities. Thanks to the initiative of an international group of curators and collaboration with local communities of artists and musicians, we are pleased to present events in Almaty (Kazakhstan) and Ljubljana (Slovenia) on November 29; and then in Yerevan (Armenia) and Tijuana (Mexico) on December 20.
The overall theme of PS this year is simultaneously a new speculative format: globaLocal proxyFest. The unusual distribution of the event across the globe while focusing on work in specific locations naturally prompts us to reflect on the connections between the global and the local, the singular and the multiple. In the context of art, copying always sparks discussions, but what is its vice if a copy is a way to preserve data from loss? PS launches its own proxies in different cities and countries. Will this be the same festival as the previous 14 years?
Each location’s curator will propose their own theme for artistic interpretation. The themes are as follows:
We plan to conduct live events with audio-video broadcasts.
The world is changing, and the Festival changes with it, only our slogan remains unchanged for 15 years: “Participants will demonstrate work with prepared objects, surroundings, constructs.”
Stagnat
Stagnat is an electronic A/V project of two Slovenian artists, based in Vienna. Their outburst is a result of a thrive for a joined musical expression and a branching of the past visually-centered artistic endeavors. The result is of an experimental nature, techno with a darker shade, with a ruckus of a passing train, chaotic bird singing, a path into a gray morning with resentful teenage angst. Their first gig was as an improvised live act at Festival Izvir (Formaviva) in the Summer of 2019. Since then their sets have evolved into more homogeneous autoschediasm as they developed their own distinctive sound. In 2020 they self-released their first EP Synchrony of Falling and were featured on the compilation of the local record label Sigma5. Their debut album together with an experimental film was released in March of 2021 on the London-based label Singularity Recordings. In December 2021 they co-founded their own label DE/FRAGMENT. Since then they released 2 EPs, Subterranean Occurrence (DE/FRAGMENT), and Twilight World (Scarlet Carson Black), a full album Vague Radius (DE/FRAGMENT), and appeared on a few compilations and radio shows. Now they are finishing their newest release “Charisma”, a 6-track EP of weird and driving bangers, based around the concept and bewilderment of cults. https://linktr.ee/stagnat
Lisokot
Lisokot (Varya Pavlova) is a singer, artist, composer and poet responsible for a wide range of musical performances around the globe from Riga Biennial of Contemporary Art and Manifesta 10 to Berlin’s clubs Berghain, Funkhouse and the Department of Slavic Studies at Stanford University. Working between experimental electronics, improvisation and performance she mostly uses her voice as only instrument. Often refers to soviet music heritage, it’s deconstruction, reinterpretation and own animalistic poetry about politics and society. Her shows often turn into site-specific performances with own costumes and decorations creating it’s own mythology. In 2017 she releases an EP “Walzerzyklus” in collaboration with Uwe Schmidt (AtomTM, Señor Coconut) on german-based label Raster. https://nazlorecords.bandcamp.com/album/i-want-i-have-to-share-my-life-with-you https://linktr.ee/lisokot
Boris Shershenkov
Boris Shershenkov – independent artist and researcher, Ph.D. (candidate of technical sciences), educator and musical instrument designer. Focusing on projects that develop new methodologies in technological and sound art, he investigates the relationship between humans and technology combining modern techniques with media archaeological research. Boris is engaged in various activities in the field of experimental music and sound art as the author of numerous media installations and sound performances and curator of concert programs, exhibitions and educational projects. As a musician, he is actively working in the areas of live electronics and electroacoustic improvisation, both solo and in collaboration with other musicians and artists.
web – https://www.shershenkov.com/
Ksenia Bakhtina
Ksenia Bakhtina, interdisciplinary artist. Main directions of sound art, creation of works for multi-channel audio systems.
::vtol::
Dmitry Morozov aka ::vtol:: is a transdisciplinary artist and researcher. He focuses on contemporary media arts including sound, robotics and installation, placing special emphasis on the link between emergent systems and new kinds of technological synthesis.
web – http://vtol.cc
V okviru mednarodnega festivala sodobnega plesa CoFestival 2023, ki se odvija med 23. in 30. novembrom v Ljubljani:
Kolektiv NDA Hrvaška: Predstava, ki nastaja | Predstava koja nastaje
Torek, 28. november 2023, ob 20.00
Cirkulacija 2, Podhod Ajdovščina 2
Prost vstop, trajanje: 50 min
Hrvaške koreografinje Aleksandre Janeve Imfeld, ki živi in dela v Bruslju in Zagrebu, ne predstavljamo prvič. V Predstavi, ki nastaja je sestavila kolektiv, sindikat, plesni vprašaj, ki predstavlja različne vidike plesnega dela. Odprto plesno delo kot tovarna sanj, ki se proizvajajo na trdih tleh.
Ker kuratorji CoFestivala občasno tudi poučujemo, smo za potrebe pedagoškega orodja – z vsemi zadržki, ki temu pritičejo – pred nekaj leti sodobno koreografijo tudi definirali. Bolj zaradi orientacije, kot orodje razjasnitve, ne zaradi kakršne koli teritorializacije področja. Takole gre: koreografija (kot razširjena praksa) je lahko (umetniška) funkcija, metodologija ali praksa, ki se ukvarja s pogoji, ustvarjanjem ali produkcijo komponiranja, konstruiranja, izvajanja (performans) ali zaznavanja različnih prisotnosti, odsotnosti ali predstavljanj človeških teles ter s sledmi ali indikacijami, ki to telo vsebujejo.
Pogoji, funkcije, prakse in konstrukcije so tisti elementi definicije, ki jih uteleša in naslavlja Predstava, ki nastaja, saj v njej nastopajo umetnice, organizatorke, producentke, kuratorke, aktivistike ali – kot jih imenuje koreografinja Aleksandra Janeva Imfeld – pobudnice sodobnoplesnega dela na Hrvaškem.
Predstava, ki nastaja je tudi predstava o sodobnem plesu v regijskem in Hrvaškem plesnem kontekstu. Odrska dela niso edini primerki plesnih del, ki nastajajo v naših sodobnoplesnih kontekstih, so le del celotnega ustroja plesnega sistema, ki mora v vseh svojih segmentih funkcionalno delovati, da se lahko v njem proizvaja umetnost.
Ženski kolektiv Predstave, ki nastaja je razstavljen v delovanju (praxis), je referenčna mreža elementov, ki pogojujejo tisto, kar ustvarja predstavo o sodobnem plesu danes. Proizvodni obrat umetnosti. Pri Predstavi, ki nastaja je v spoju proizvodnje, življenja in umetnosti nekaj konstruktivističnega in zdi se, da se sodobni ples na Hrvaškem bolj kot kje drugje ukvarja s temi problemi.
Koreografija in nastop: Koraljka Begović, Aleksandra Janeva Imfeld, Mia Kevo, Larisa Lipovac Navojec, Nives Soldičić, Melita Spahić Bezjak, Irma Unušić
Dramaturgija: Jasmina Založnik
Glasba: Marin Živković i Hrvoje Jelinčić
Oblikovanje svetlobe: Saša Fistrić
Kostumografija: NDA CRO pod vplivom / Under the Influence of Irma Unušić
Zunanja sodelavka: Tamara Curić
Scenografija in grafično oblikovanje: Hrvoje Jelinčić
Fotografije: Fanni Tutek – Hajnal
Produkcija: Nomadska plesna akademija Hrvatska
Umetniško vodstvo: Aleksandra Janeva Imfeld
[lang_si]Petek, 10. november 2023, ob 19.00 (do 22.00), Cirkulacija², Podhod Ajdovščina Ljubljana
WERCKMEISTER (CH-D-A-NL)
Temeljni kamen za nastanek WERCKMEISTER kvarteta sta na podlagi večletnega sodelovanja položila Markus Eichenberger in Carl Ludwig Hübsch, ki sta se prvič srečala na Human Noise Congress v Wiesbadnu leta 1994. Od takrat sta sodelovala v večih projektih, kot sta Eichenbergerjev Domino Orchestra ali Hübschov Ensemble X. Marca 2016 sta skupaj s Philipom Zoubekom – vsestranskim mladim pianistom z izostrenim glasbenim posluhom – in z obetavnim tolkalistom Etiennom Nillesenom na elektronskem sintetizatorju –, ustanovila Werckmeister kvartet. Vrste instrumentov v kvartetu bi bile težko bolj raznolike ampak, ko igrajo v harmoniji razlike zbledijo v izrazito tonalni, občutljivi in čutni glasba. Poslušalcem odpira ušesa za nenavadno raznolikost uglaševalnih sistemov in, v improvizirani glasbi znanih, temperamentov. Ime Werckmeister se nanaša na nemškega baročnega glasbenika in glasbenega teoretika Andreasa Werckmeistra, ki je objavil knjigo Musicalische Temperatur (Glasbena temperatura, Musical temperament) leta 1691 in s tem utrl pot novemu sistemu uglaševanja instrumentov. Edinstven in nenavaden kvartet bomo v Sloveniji predstavili prvič.
· Markus Eichenberger – klarineti
· Carl Ludwig Hübsch – tuba
· Philip Zoubek – sintetizator
· Etienne Nillesen – podaljšani boben
MARKUS EICHENBERGER (1956) deluje od leta 1977 kot klarinetist in deloma tudi kot saksofonist v različnih skupinah in projektih skoraj izključno na polju svobodne improvizirane glasbe. Njegovo glasbeno delo so podpirajo mesto in kanton Zürich, upravni odbor Aargau, Pro Helvetia in številne fundacije. Prejel je več nagrad: nagrado WDR “Forum Junger Composers” (1992), Kulturna nagrada fundacije Kiwanis (1998), Skladba, ki jo je naročila fundacija Pro Helvetia za DOMINO (2000), Kulturna nagrada Združenja za gospodarstvo in kulturo, Willisau (2004) in Delovna štipendija Covid-19 iz mesta Zürich (2021). / https://eichenberger.li
CARL LUDWIG HÜBSCH (1966) je v rojstnem Freiburgu začel glasbeno pot, kot klarinetist v lokalni pleh-godbi. Po punk-rokerskem obdobju igranja bobnov je odkril jazz in svobodno improvizacijo, ki sta ga pripeljala do študija improvizacije z M. A. Fataahom. Na pedagoški fakulteti v Freiburgu je zaključil študij petja, teorije in igranja bobnov. Študiral je tudi elektronsko glasbo pri prof. Klausu Weinholdu. V Kölnu je kot gostujoči študent študiral v razredu komponista Johannesa Fritscha. Ko se je leta 1990 preselil v Köln je prejel doživljenjsko univerzitetno štipendijo. Hübschevo igranje se osredotoča na improvizirano in sodobno komponirano glasbo. Sam komponira in izvaja glasbo v koncertnih dvoranah, studijih in gledališčih, igra z ansambli in orkestri. Priznani tubist je prejemnik rezidenc v ZDA, Avstriji in Švici, dobitnik nagrade Jazzpott Award Essen (2003), SWR Newjazz Meeting (2012), skladatelj Welttheater Einsiedeln (2013). Sodeloval je na več kot 65 nosilcih zvoka. / https://www.huebsch.me
PHILIP ZOUBEK (1978), rojen v Tullnu, Avstrija živi in dela kot pianist in skladatelj v Kölnu. Od leta 1996 je študiral jazz klavir pri Reinhardu Micku na Dunaju. Leta 2002 se je preselil v Köln, kjer je študiral jazz klavir pri pri Hansu Lüdemannu. Leta 2008 je prejel štipendijo Horst in Gretl Will mesta Köln. Zoubek sodeluje z Frankom Gratkowskim, Wilbertom de Joodeom, Thomasom Lehnom, Claytonom Thomasom in Paulom Lyttonom, če omenimo le nekatra zveneča imena. Koncertiral je v Konzerthaus Wien, v luksemburški filharmoniji, na Moersfestivalu, Ullrichsberger Kaleidophonu in GetItLouder Festivalu v Šanghaju in Pekingu. Zoubek je ustanovni član Kölner Kollektiv za improvizacijo in glasbeno umetnost. Leta 2020 je prejel prestižno nagrado WDR Jazz za skladbo. / https://philipzoubek.com
ETIENNE NILLESEN je tolkalec in skladatelj iz Nizozemske, ki trenutno živi v Kölnu. Boben je osrednji del Nillesenove umetniške prakse. Z instrumentalnim in fizikalnim pristopom raziskuje in ruši meje naravne akustike snare bobna s konvencionalnimi in razširjenimi tehnikami igranja. Njegovo delo vključuje elemente konceptualne in spontane kompozicije, strukturirane improvizacije, performans in zvočno umetnost. Nastopa kot skladatelj in performer na več kot tridesetih albumih nove glasbe, improvizirane glasbe in jazza. Njegovo zanimanje za različne oblike raziskovalne glasbe mu je omogočilo redno delo z najprepoznavnešimi glasbenimi umetniki in Ensemble Modern.Trenutno dela kot profesor na ArtEZ Univerzi za umetnost na Nizozemskem, kjer poučuje bobne in improvizirano glasbo. / https://etiennenillesen.com
pred tem:
Mladi Raziskovalci VI.: DOMEN KUŽNAR – +Disposition (SLO)
Cikel rezidenc, koncertov in performansov Mladi Raziskovalci je namenjen vodeni vključitvi izbranega ustvarjalca mlajše generacije v profesionalna infrastrukturna in raziskovalna okolja. V letu 2023 je eden od ustvarjalcev v rezidenci violist Domen Kužnar, ki bo na koncertu predstavil projekt z naslovom +Disposition. V letu 2023 zasedba predstavlja opus novih del, ki nastajajo in se razvijajo v okviru večdnevnih rezidenc in nastopov. Ustvarjalec v rezidenci si je za snovanje vsebine in kompozicij projetka postavil vprašanja, kot so: “Kaj struktura v kompoziciji je in kakšne so njene realizacije v glasbi? Kako razne specifike, kot so predmet, sporočilnost, kreativnost ali pomen, informirajo, sestavljajo, spreminjajo, nadgrajujejo samo strukturo in pripomorejo k razvoju kompozicije in posledično tudi glasbe? Kako to vpliva na razumevanje in percepcijo glasbe?” Mladi Raziskovalci je program Inštituta .abeceda.. Prihajajoči koncert bo za zasedbo četrti v sezoni.
· Miha Sever – pianino
· Anja Kralj – violina
· Manica Slapšak – viola
· Domen Kužnar – viola
DOMEN KUŽNAR (1998) je violist in skladatelj. Trenutno opravlja študij viole na Akademiji za Glasbo na Univerzi v Ljubljani pri prof. Maji Rome. V sklopu izmenjave Erazmus+ je študiral na Islandski Univerzi za mmetnost pri profesorjih Þórunn Ósk Marínósdóttir in Svavi Bernharðsdóttir. Tekom študija se osredotoča na tehnično izpopolnjevanje in izraznost na inštrumentu, predvsem pa ga zanima repertoar sodobne in nove glasbe. Je član kvarteta Transposition String Quartet+ in ansambla .abeceda [ansambel za novo glasbo]. Njegovi mentorji so bili, med drugim: Nabuko Imao, Emile Cantor, Peter Barszony, Garth Knox, Atar Arad, Vincent Royer, Helfried Fister in Dré A. Hočevar.
ANJA KRALJ se je začela učiti violine s petimi leti. Po končani nižji glasbeni šoli se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, kjer je pod mentorstvom prof. Žige Branka tudi maturirala. Sedaj študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Gorjanu Košuti. Redno se udeležuje tekmovanj na državni in mednarodni ravni ter kot solistka in članica godalnega kvarteta Perpetuum nastopa na samostojnih recitalih. Izpopolnjuje se na mojstrskih tečajih pri priznanih profesorjih: Latica Honda Rosenberg, Igor Ozim, Wonji Kim Ozim, Michael Frischenschlager, Sandor Javorkai, Vesna Stanković, Janez Podlesek idr. Zanimata jo tudi sodobna in ljudska glasba. Prvo raziskuje preko skupnega muziciranja s saksofonistko Vido Piko Vatovec, v Duu Bob, prvinskost in preprostost glasbe pa spoznava pri Akademski folklorni skupini France Marolt.
MANICA SLAPŠAK (2000) je svojo glasbeno pot začela pri 12 letih z igranjem violine, po treh letih pa se je prvič srečala z violo. Po končani srednji glasbeni šoli iz viole na umetniški smeri I. gimnazije v Celju se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer študira v razredu doc. Maje Rome. Je članica godalnega kvarteta Perpetuum in godalnega kvarteta Krklec. Redno sodeluje v raznih orkestrih – Ensemble Dissonance, orkester Amadeo in camerata SMO, kot substitut pa parkrat tudi s simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter raznimi priložnostnimi sestavi. Tekom šolanja se je udeležila mojstrskih tečajev pri pedagogih kot so Nobuko Imai, Emile Samama Cantor, Maja Rome, Halfried Fister in Volodja Balzalorsky.
MIHA SEVER (1998) je trenutno študent druge stopnje geografije in slovenistike. Aktiven je na področju lektoriranja, redigiranja, rencezorstva, poučevanja, jezikovne tehnologije in drugo. Glasbeno pot je začel na klavirju v razredu Monike Höfler na GŠ Franca Šturma. Po končanih osmih razredih se je pot nadaljevala na klaviaturah v različnih dijaških in študentskih rock/jazz glasbenih skupinah. Kot zborovski pevec aktivno deluje v Študentskem zboru Sv. Stanislava in vokalni skupini Laulu.
Produkcija: KUD Mreža / FriForma, Ljubljana; program kurirata: Nataša Serec & László Juhász
Koprodukcija: Inštitut ON Rizom, Ljubljana & Inštitut .abeceda, Ljubljana
Grafično oblikovanje: Urša Rahne
Koncertni cikel FriForma podpirata Ministrstvo za kulturo RS & MOL – Oddelek za kulturo
Posebna zahvala: Švicarski svet za umetnost ProHelvetia & Aargauer Kuratorium
[lang_en]Friday, 10. november 2023, at 19.00 to 22.00; Cirkulacija², Ajdovščina underpass, Ljubljana
WERCKMEISTER (CH-D-A-NL)
The foundation stone for the WERCKMEISTER quartet was laid by Markus Eichenberger and Carl Ludwig Hübsch, who met for the first time at the Human Noise Congress in Wiesbaden in 1994. Since then, they have collaborated in several projects, such as Eichenberger’s Domino Orchestra or Hübsch’s Ensemble X. In March 2016, together with Philip Zoubek – a versatile young pianist with a sharp musical ear – and the promising percussionist Etienne Nillesen on an electronic synthesizer –, they founded the Werckmeister quartet. The types of instruments in the quartet could hardly be more varied but when played in harmony the differences fade into a distinctly tonal, sensitive and sensual music. It opens the listener’s ears to an unusual variety of tuning systems and, familiar in improvised music, temperaments. The name Werckmeister refers to the German Baroque musician and music theorist Andreas Werckmeister, who published his book Musicalische Temperatur (Musical Temperament) in 1691, paving the way for a new system of instrument tuning. This unique and unusual quartet will be presented in Slovenia for the first time.
· Markus Eichenberger – clarinets
· Carl Ludwig Hübsch – tuba
· Philip Zoubek – synthesizer
· Etienne Nillesen – extended snare drum
MARKUS EICHENBERGER (1956) has been working since 1977 as a clarinettist and partly as a saxophonist in various groups and projects almost exclusively in the field of free improvised music. His musical work has been supported by the City and Canton of Zurich, the Aargau Administrative Board, Pro Helvetia and numerous foundations. He has received several awards: the WDR “Forum Junger Composers” Award (1992), the Cultural Award of the Kiwanis Foundation (1998), a composition commissioned by the Pro Helvetia Foundation for DOMINO (2000), the Cultural Award of the Association for Economy and Culture, Willisau (2004) and the Covid-19 Working Grant from the City of Zurich (2021). / https://eichenberger.li
CARL LUDWIG HÜBSCH (1966) started his musical career in his native Freiburg as a clarinettist in a local pleh band. After a punk-rocker period playing drums, he discovered jazz and free improvisation, which led him to study improvisation with M. A. Fataah. He completed his studies in singing, theory and drumming at the Freiburg Pedagogical University. He also studied electronic music with Prof. Klaus Weinhold. In Cologne he studied as a visiting student with composer Johannes Fritsch. When he moved to Cologne in 1990 he received a lifetime university scholarship. Hübsch’s playing focuses on improvised and contemporary composed music. He composes and performs music himself in concert halls, studios and theatres, and plays with ensembles and orchestras. The acclaimed tuba player has been awarded residencies in the USA, Austria and Switzerland, won the Jazzpott Award Essen (2003), SWR Newjazz Meeting (2012), and was a composer at the Welttheater Einsiedeln (2013). He has collaborated on more than 65 soundtracks. / https://www.huebsch.me
PHILIP ZOUBEK (1978), born in Tulln, Austria, lives and works as a pianist and composer in Cologne. Since 1996 he has studied jazz piano with Reinhard Mick in Vienna. In 2002 he moved to Cologne, where he studied jazz piano with Hans Lüdemann. In 2008 he was awarded the Horst and Gretl Will Scholarship of the City of Cologne. Zoubek has collaborated with Frank Gratkowski, Wilbert de Joode, Thomas Lehne, Clayton Thomas and Paul Lytton, to mention just a few notable names. He has performed at the Konzerthaus Wien, the Luxembourg Philharmonic, the Moersfestival, the Ullrichsberger Kaleidophon and the GetItLouder Festival in Shanghai and Beijing. Zoubek is a founding member of the Kölner Kollektiv for Improvisation and Musical Art. In 2020, he was awarded the prestigious WDR Jazz Prize for his composition. / https://philipzoubek.com
ETIENNE NILLESEN is a percussionist and composer from the Netherlands, currently based in Cologne. The drum is a central part of Nillesen’s artistic practice. Using an instrumental and physical approach, he explores and breaks the boundaries of the natural acoustics of the snare drum with conventional and extended playing techniques. His work incorporates elements of conceptual and spontaneous composition, structured improvisation, performance and sound art. He has appeared as composer and performer on over thirty albums of new music, improvised music and jazz. His interest in different forms of exploratory music has allowed him to work regularly with some of the most renowned artists in music and with Ensemble Modern.He is currently a professor at ArtEZ University of the Arts in the Netherlands, where he teaches drums and improvised music. / https://etiennenillesen.com
before:
Young Researchers VI.: DOMEN KUŽNAR – +Disposition (SLO)
The Young Researchers series of residencies, concerts and performances is designed to guide the integration of a selected artist of a younger generation into professional infrastructural and research environments. In 2023, one of the artists in residence is violist Domen Kužnar, who will present his project entitled +Disposition. In 2023, the ensemble presents an opus of new works, created and developed in the context of multi-day residencies and performances. The artist-in-residence has asked questions such as: “What is structure in composition and what are its realisations in music? How do various specificities such as subject matter, message, creativity or meaning inform, compose, modify, build upon the structure itself and contribute to the development of composition and, consequently, music? How does this affect the understanding and perception of music?” Young Researchers is a programme of the Institution .abeceda. The upcoming concert will be the fourth of the season for the ensemble.
· Miha Sever – upright piano
· Anja Kralj – violin
· Manica Slapšak – viola
· Domen Kužnar – viola
DOMEN KUŽNAR (1998) is a violist and composer. He is currently studying viola at the Academy of Music at the University of Ljubljana with Prof. Maja Rome. As part of the Erasmus+ exchange, he studied at the Icelandic University of the Arts with Professors Þórunn Ósk Marínósdóttir and Svavi Bernharðsdóttir. During his studies he focuses on technical improvement and expressiveness on the instrument, and is particularly interested in the repertoire of contemporary and new music. He is a member of Transposition String Quartet+ and the ensemble .abeceda [ensemble for new music]. His mentors include Nabuko Imao, Emile Cantor, Peter Barszony, Garth Knox, Atar Arad, Vincent Royer, Helfried Fister and Dré A. Hočevar.
ANJA KRALJ started violin lessons at the age of5. After finishing junior music school, she enrolled at the Conservatory of Music and Ballet in Ljubljana, where she graduated under the tutelage of Prof. Žiga Branko. She is now studying at the Academy of Music in Ljubljana with Prof. Gorjan Košuta. She regularly participates in competitions at national and international level and performs as a soloist and member of the Perpetuum String Quartet in solo recitals. She is also interested in contemporary and folk music. She explores the former through joint music-making with saxophonist Vida Piko Vatovec, in Duo Bob, and the primordiality and simplicity of music with the Academic Folklore Group France Marolt.
MANICA SLAPŠAK (2000) began her musical career at the age of 12 playing the violin, and after three years she met the viola for the first time. After graduating from the Secondary Music School in viola at the art direction of the I. High School in Celje, she enrolled at the Academy of Music in Ljubljana, where she studies in the class of doc Maja Rome. She is a member of the Perpetuum String Quartet and the Krklec String Quartet. She regularly participates in various orchestras – Ensemble Dissonance, Amadeo Orchestra and SMO, and as a substitute also with the RTV Slovenian Symphony Orchestra and various occasional ensembles. During her studies she attended masterclasses with teachers such as Nobuko Imai, Emile Samama Cantor, Maja Rome, Halfried Fister and Volodja Balzalorsky.
MIHA SEVER (1998) is currently a second year student of Geography and Slovenian Studies. He is active in the fields of proofreading, editing, censorship, teaching, language technology, etc. He started his musical career o piano in Monika Höfler’s class at the Franca Šturm High School. After completing eight grade, he continued on keyboards in various high school and student rock/jazz bands. As a choir singer, he is active in the St. Stanislaus Student Choir and the vocal group Laulu.
Production: KUD Mreža / FriForma, Ljubljana; programme curated by Nataša Serec & László Juhász
Co-production: Institution ON Rizom, Ljubljana & Institution .abeceda, Ljubljana
Graphic design: Urša Rahne
FriForma concert series is supported by the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia & MOL – Department of Culture
Special thanks to ProHelvetia Swiss Arts Council & Aargauer Kuratorium
[lang_si]Obveščamo in vabimo na festival IZIS 11 v Kopru, na katerem sodelujejo tudi osnovni delci Cirkulacije 2 (Marko Batista, Tatiana Kocmur, Borut Savski, Stefan Doepner, Simon Svetlik, Vlado Repnik, name: in Sanja Simić). Festival bodo združno z drugimi delci otvorili v petek, 6. oktobra 2023 ob 20.00 v Skladišču Libertas. IZIS traja do 22. oktobra 2023.
»Meje kraljestva so občutljive.« Michel Houellebecq, Osnovni delci
»V času med 1900 in 1920 so skušali, predvsem na pobudo Einsteina in Bohra, nov model atoma uskladiti s klasično sliko atoma; klasična teorija se je dokončno in nepreklicno zlomila v začetku dvajsetih let. Nielsa Bohra so imeli za pravega utemeljitelja kvantne mehanike, ne le zaradi njegovih osebnih odkritij, temveč predvsem zaradi izredno ustvarjalnega vzdušja, ki ga je znal pričarati, vzdušja, v katerem so se prepletali intelektualno vrvenje, svobodnjaški duh in prijateljstvo. Inštitut za fiziko iz Københavna, ki ga je Bohr ustanovil leta 1919, je sprejemal vse mlade raziskovalce, kar jih je premogla evropska fizika. V njem so se učili Heisenberg, Pauli in Born. Bohr je bil sicer od njih nekoliko starejši, toda z mešanico filozofske daljnovidnosti, dobrohotnosti in strogosti je znal ure in ure razpravljati o malenkostnih detajlih njihovih hipotez. Bil je pikolovsko natančen in ni dopuščal nikakršnih približkov pri interpretaciji poskusov, toda nobena nova zamisel se mu ni zdela že vnaprej nora in noben klasični pojem nedotakljiv. Študente je rad vabil v svojo podeželsko hišo v Tisvildeju; v njej je gostil tudi znansvenike drugih disciplin, politike in umetnike. Pogovori so se svobodno in neomejeno vrteli med fiziko in filozofijo, umetnostno zgodovino, religijo in temami iz vsakdanjega življenja. Česa podobnega človeštvo ni videlo vse od rojstva grške misli.« (Michel Houellebecq, Osnovni delci, str 17, prevod Mojca Medvedšek.)
11. Izis, z naslovom Osnovni delci, nas je kaj kmalu pripeljal do pogovorov, ki so se vrteli tudi okrog kvantne mehanike. Teorije, ki je prelomila s klasično sliko atoma in v leta 2020 izdani knjigi Helgoland italijanskega fizika Carla Rovellija napeljala k izjavi, da je: »Klasični pogled na svet halucinacija, ki ni več potrjena« (Rovelli, Helgoland, 196). Čeprav je šlo za kolektivno delo, bi lahko za njen temeljni uvid določili točen datum, 7. 6. 1925, ko Werner Heisenberg na otoku Helgoland o njem poroča takole: »Ura je bila že skoraj tri ponoči, preden je bil pred menoj končni rezultat računa, […] tako da nisem več mogel dvomiti o matematični nedvoumnosti in sklenjenosti tako nakazane kvantne mehanike. Prvi trenutek sem se zgrozil do dna duše. Imel sem občutek, da gledam skozi površino atomskih pojavov v notranjost nenavadne lepote, ki leži globoko pod površino, in skoraj zavrtelo se mi je ob misli, da bi moral zdaj raziskovati to obilico matematičnih struktur, ki jih je narava razgrnila pred menoj.« (Heisenberg, Del in celota, 76)
Københavnska interpretacija predpostavlja veljavnost tako Newtonove kot kvantne mehanike, meja med obema pa ni jasno določena, predvsem pa se na kvantni ravni dogajajo čudne reči, enkrat valovanje, drugič delec, odvisno od tega, ali to kdo gleda. Česar še danes fiziki ne znajo enoznačno opisati z besedami. Sean Connell, zagovornik – københavnski nasprotne – interpretacije več svetov pravi, da je: »Z enačbami kristalno jasno, z besedami pa je težko«.
»Heisenberg si predstavlja, da elektroni ne obstajajo zmeraj. Obstajajo samo, ko so v interakciji s čim drugim. […] Einstein ni hotel popustiti pri zanj ključni točki: da obstaja objektivna resničnost, neodvisna od tega, kdo interagira s kom, ostane prepričan, da stvari ne morejo biti tako čudne in da mora ‘zadaj’ obstajati bolj verjetna razlaga. Minilo je sto let in nahajamo se na isti točki. Enačbe kvantne mehanike in njihove posledice na najbolj raznovrstnih področjih vsakodnevno uporabljajo fiziki, inžinirji, kemiki in biolgi. So izredno uporabne za vso sodobno tehnologijo, a vendar ostajajo nedoumljive: ne opisujejo, kaj se dogaja znotraj nekega fizikalnega sistema, ampak samo, kako je nek fizikalni sistem percepiran s strani drugega fizikalnega sistema. Kaj to pomeni? Da je resničnost fizikalnega sistema neopisljiva? Da manjka en del zgodbe? Ali pa to pomeni, kot se mi zdi, da moramo sprejeti idejo, da je resničnost zgolj interakcija?« (Rovelli, Sedem kratkih lekcij o fiziki, 26–29)
Pri letošnjem Izisu smo jo poskušali – Rovellijevo relacijsko interpretacijo – kar se da sprejeti. Libertas kot razstavni prostor postaviti v največjo možno odvisnost z razstavljenim. Kuratorsko delo z avtorji in avtoricami. Meje osebe do avtorstva. Predvsem pa: ustvarjalni proces vsakega izmed nas z notranjim jedrom nujnosti, ki ga žene. In po vseh letih, ki so minila od nadobudnega prvega Izisa – če je res, da je osnovni delec odnos, – »v katerem so se prepletali intelektualno vrvenje, svobodnjaški duh in prijateljstvo,« preveriti, če je ta trditev še veljavna.
»‘Če mine, tedaj ni bila prava ljubezen.’ Zakaj tedaj ni bila? Je naša izkušnja taka, da je trajno le to občutje in ne ono? Ali uporabimo podobo: ljubezen preizkusimo glede na njeno notranjo strukturo, ki je neposredno občutje ne razodene. Toda ta podoba nam je pomembna. Ljubezen, torej tisto pomembno, ni občutje, temveč nekaj globljega, kar se le izrazi v občutju. Imamo besedo ‘ljubezen’ in damo ta naslov sedaj tistemu najpomembnejšemu.« (Wittgenstein v: Simoniti: O ljubezenskih izjavah)
Izis posvečamo Branetu Grguroviču, čigar Fuck Off Illusion nas je prvič pripeljal v Libertas, ki je rad ponavljal, da so mu fotončki rekli, in je 1. 8. 2023 umrl. Z besedama vabljeni in vabljene se nadejamo, da se lahko skupaj »z uporabo teh besed učimo njihovih omejitev« (Werner Heisenberg).
Karlo Hmeljak
[lang_en]Be informed and invited to the IZIS 11 festival in Koper, with the participation of elementary particles of Cirkulacija 2 (Marko Batista, Tatiana Kocmur, Borut Savski, Stefan Doepner, Simon Svetlik, Vlado Repnik, Sanja Simić and name:). Together with other particles, the festival will open on Friday, October 6, 2023 at 20:00 at the Libertas Warehouse. Lasts until 22nd October 2023.
“The kingdom’s limits are fragile.” after Michel Houellebecq, Atomised
“Between 1900 and 1920, Einstein, Bohr and their contemporaries developed a number of ingenious models which attempted to reconcile this idea with previous theories. It was not until the 1920s that it became apparent that such attempts were futile. Niels Bohr’s claim to be the founder of quantum mechanics rests less on his own discoveries than on the extraordinary atmosphere of creativity and intellectual openness he fostered around him. The Institute of Physics, which Bohr founded in Copenhagen in 1919, welcomed the cream of young European physicists. Heisenberg, Pauli and Born served their apprenticeships there. Though some years their senior, Bohr would spend hours talking through their hypotheses in detail. He was perceptive and good humoured, but extremely rigorous. However, if Bohr tolerated no laxity in his students’ experiments, he did not think any new idea foolish a priori; no concept was so established that it could not be challenged. He liked to invite his students to his country house in Tisvilde, where he also welcomed politicians, artists and scientists from other fields. Their conversations ranged easily from philosophy to physics, history to art, from religion to everyday life. Nothing comparable had happened since the days of the Greek philosophers.” (Michel Houellebecq, Atomised, p. 15–16, trans. Frank Wynne.)
11th IZIS, with the title Elementary Particles, soon had us discussing quantum mechanics. The theory which dismantled the classic image of the atom and pushed the Italian physicist Carlo Rovelli to declare in his book Helgoland (2020) that: “The classical vision of the world is no longer a confirmed hallucination.” Even though the development of the theory was a group effort, we can perhaps establish the exact date, 7. 6. 1925, when its fundamental insight was brought to light. Werner Heisenberg reports on it from the island Helgoland: “It was almost three o’clock in the morning before the final result of my computations lay before me, […] and I could no longer doubt the mathematical consistency and coherence of the kind of quantum mechanics to which my calculations pointed. At first, I was deeply alarmed. I had the feeling that, through the surface of atomic phenomena, I was looking at a strangely beautiful interior, and felt almost giddy at the thought that I now had to probe this wealth of mathematical structures nature had so generously spread out before me.” (Heisenberg, Physics and Beyond)
The Copenhagen interpretation assumes the validity of both Newtonian and quantum mechanics, while the border between them is not clearly defined, and especially on the quantum level strange happenings abound: sometimes there are waves and sometimes particles, all depending on whether there is an observer. Even today physicists cannot unambiguously explain this with words. Sean Connell, the proponent of the Many worlds interpretation – as opposed to the Copenhagen one – tells us, that: “With equations it’s crystal clear, with words is hard.”
“Heisenberg imagined that electrons do not always exist. They only exist when someone or something watches them, or better, when they are interacting with something else. […] Einstein did not want to relent on what was for him the key issue: that there was an objective reality independent of whoever interacts with whatever, and remained convinced that things could not be as strange as it proposed – that ‘behind’ it there must be a further, more reasonable explanation. A century later we are at the same point. The equations of quantum mechanics and their consequences are used daily in widely varying fields: by physicists, engineers, chemists and biologists. They are extremely useful in all contemporary technology. Yet they remain mysterious. For they do not describe what happens to a physical system, but only how a physical system affects another physical system. What does this mean? That the essential reality of a system is indescribable? Does it mean that we only lack a piece of the puzzle? Or does it mean, as it seems to me, that we must accept the idea that reality is only interaction?” (Rovelli, Seven Brief Lessons on Physics)
At this year’s IZIS we tried to acknowledge and accept – as much as we could – Rovelli’s relational interpretation. To make the Libertas exhibition space display the highest possible degree of interconnection with what is exhibited. The curatorial work with the authors. The limits of personhood with authorship. And above all else: the creative process of each of us with the inner core of necessity that drives us. And after all these years that have passed since the youthful aspirations of the first IZIS – if it is true that the elementary particle is the relationship – “which was a tangle of intellectual tumult, free spirit and friendship,” to verify if this statement still holds true.
“‘If it passes, it means it was not true love.’ In this case, why not? Is our experience such that only this feeling is permanent, while the other is not? Or we use an image: we experience love through its inner structure, which is not revealed by direct feeling. And yet this image matters to us. Love, that which matters, is not a feeling but something deeper, which is only expressed in the feeling. We have the word ‘love’ and we use this title for that which is most important.” (Wittgenstein in: Simoniti, On Declarations of Love)
We dedicate IZIS to Brane Grgurovič, whose Fuck Off Illusion brought us to Libertas for the first time. He was fond of saying that the photons have told him and he died on August 1st, 2023. You are invited: we hope that “by using these words, we can learn their limitations” (Heisenberg) together.
BLOK je spletni časopis o sodobni umetnosti v angleškem jeziku, ki se osredotoča na regijo, znano kot Srednja in Vzhodna Evropa. Ko lebdimo med poljubno definiranim »Zahodom« in »Vzhodom«, nas zanima sledenje umetniškim in kulturnim praksam, kartografija različnih lokalnih identitet in iskanje skupnih izkušenj – v preteklosti in prihodnosti. BLOK želi biti vir za regionalno in mednarodno občinstvo ter predstavlja umetniško pisanje, razstave in projekte zgodovinsko premalo zastopanih skupnosti in ljudstev.
Kot priznanje patriarhalne in kolonialne zgodovine, ki oblikuje našo uporabo angleškega jezika, BLOK uporablja tudi politiko minimalnega posega pri urejanju naših objavljenih besedil. To počnemo, da bi spoštovali raznolike jezikovne izkušnje naših piscev in podpirali elastičnost angleškega jezika.
About Blok
BLOK is an online, English-language contemporary art journal that focuses on the region that is known as Central and Eastern Europe. Floating between the arbitrarily defined “West” and “East”, we are interested in tracing artistic and cultural practices, mapping different local identities, and searching for common experiences – in the past and future. BLOK aims to be a resource for a regional and international audience and presents art writing, exhibitions, and projects from historically underrepresented communities and peoples.
In recognition of the patriarchal and colonialist history that shapes our use of the English language, BLOK also employs a policy of minimal intervention when editing our published texts. We do this to honor the diverse language experiences of our contributing writers, and to support the flexibility that exists within the English language.
[lang_si]Petek, 15. september 2023 ob 18.00; Cirkulacija 2, Podhod Ajdovščina, Ljubljana:
Agustina De Vera Čustveno avdio-vizualni zemljevid; sledi potovanja v Slovenijo
Razstava, predstavitev in pogovor z Agustino De Vera.
Na dogodku bo predstavljena razstava, nastala kot prikaz ustvarjalnega razvoja Agustine De Vera, Urugvajke, ki se trenutno nahaja na humanistični rezidenci Branislave Sušnik v Medvodah. Razstava ponuja odprto in refleksivno kartografijo tem, ki jih v svojem avdiovizualnem ustvarjanju raziskuje Agustina: možnostih nelinearnih in ne-neposrednih presečišč med različnimi ravnemi – vizualno, zvočno in besedno. Na njeno estetiko sta vplivala eksperimentalni film in video umetnost.
Ob razstavi bo Agustina predstavila razloge za svoje potovanje v Slovenijo in ustvarjalni proces, ki je potekal med njenim bivanjem v Medvodah. V okviru humanistične rezidence Branislave Sušnik je namreč že v Urugvaju začela kolektivno dopisovanje v obliki filma, ki ga je nadaljevala v Medvodah, hkrati pa svoje bivanje namenila ustvarjanju pisnega in avdiovizualnega dnevnika. V tem bo s pomočjo eksperimentalne avtoetnografije obeležila svojo izkušnjo tujke, raziskovalke, umetnice in kulturne dopisnice.
V okviru dogodka bo Agustina razkrila svoj ustvarjalni proces, katerega rdeča nit je njeno življenje v Urugvaju, v povezavi s kratkim bivanjem v Sloveniji. Njen namen ga je deliti z občinstvom in tako v igri zrcal morda spoznati, kakšni so odsevi, ki prečijo polje umetnosti in kulture v Ljubljani in okolici. Morda pa tudi izkusiti odzive, podobnosti in razlike ter nova vprašanja občinstva.
Agustina De Vera Če se ustvarjalni proces začne z vprašanjem, povezanim z željo, je v Agustininem primeru to vprašanje povezano s pogoji podob na področju filmskega jezika in morebitnimi črtami pobega, ki jih je mogoče orisati. Njeno delo raziskuje prav to napetost: zakonitosti in odstopanja od le-teh znotraj filmskega jezika; morebitne načine pobega. Tudi na izobraževalnem in akademskem področju ter na področju umetniškega ustvarjanja z interdisciplinarne in transdisciplinarne perspektive razmišlja o avdiovizualnem mediju, o normativnosti, ki jo vsiljuje kinematografski model, evropocentričnem pogledu, nasilju, ki prežema njegove oblike produkcije ter morebitnih alternativah tem modelom.
Agustina De Vera je magistrirala iz izobraževanja s področja avdiovizualnih vsebin na Latinskoameriški fakulteti za družbene vede v Urugvaju ter iz avdiovizualnih jezikov in medijev na Filozofski fakulteti Univerze Republike Urugvaj. Ukvarja se z raziskovanjem, poučevanjem ter razvojem filma in avdiovizualnih vsebin.
O rezidenčnem programu Branislave Sušnik
Humanistična rezidenca Branislave Sušnik je projekt, ki je nastal v okviru mednarodnega kolektivnega raziskovalnega portala Bivališča Branislave Sušnik, in je namenjen preučevanju, prevajanju in razširjanju védenja in dela slovensko-paragvajske antropologinje Branislave Sušnik, rojene v Medvodah. V okviru programa enkrat letno razpišemo rezidenco, namenjena špansko govorečim raziskovalkam in/ali umetnicam, ki želijo izpeljati raziskovalni projekt, povezan z Branislavo Sušnik in/ali njenim rojstnim krajem. Projekt podpira občina Medvode.
→ http://branislavasusnik.wordpress.com
→ @branislavasusnik
→ branislavasusnik@gmail.com
INSTAGRAM: capicua_ava
[lang_en]Petek, 15th september 2023 at 18.00; Cirkulacija 2, Ajdovščina underpass, Ljubljana:
Agustina De Vera An affective audio-visual map: vestiges of a trip to Slovenia
Exhibition, presentation and talk with Agustina De Vera
This activity will consist of a mediated exhibition of the creative evolution of Agustina De Vera, Uruguayan artist and researcher participating in the artist-in-residency programme “Branislava Susnik” 2023 (Medvode, Slovenia). This exhibition is offered as an open and reflexive cartography of the topics that Agustina explores in her audiovisual works, driven by the possibilities of non-linear and non-directly representational intersections between the visuals, the sound and the word. Her aesthetics are influenced by experimental cinema and video art.
By mediating the exhibition through her voice and narratives, Agustina will also share the reasons why she is in Slovenia and the creative process triggered by her stay in the country. Thanks to the project developed for the AIR Branislava Susnik 2023, Agustina activated her work on collective film letters, and at the same time she is developing a written and audiovisual diary in which she carries out an experimental auto-ethnography that recovers her experience as a foreigner, researcher, artist and cultural correspondent.
At the event, Agustina will open and share her creative process, the core of her experience in Uruguay and of her brief stay in Slovenia, as putting in front of us and herself a series of mirrors in order to know what are the reflections that cross the field of art and culture in Ljubljana and its surroundings. In this way, we may find resonances, shared or dissonant reflections and new questions among the people attending the activity.
Agustina De Vera If the creative process begins with a question related to desire, in Agustina’s case, it is a question about the conditions of images within the cinematographic language, and the possible lines of escape that can be traced. Her work explores this tension: the law and the exception within the cinematographic language; its possible vanishing lines. From the inter- and trans-disciplinary perspectives, she works in the fields of education, academia, and artistic creation in audiovisual media, reflecting about the normativity imposed by cinematographic models, the Eurocentric gaze, the violence that crosses its forms of production, and some possible alternatives to these models.
She has a Master’s Degree in Audiovisual Education from the Latin American Faculty of Social Sciences of Uruguay and a Bachelor’s Degree in Audiovisual Languages and Media from the Faculty of Arts of the University of the Republic of Uruguay. She carries out actions related to research, teaching and the development of film and audiovisuals.
About the Branislava Sušnik residency program
The Humanistic Residence of Branislava Sušnik is a project that was created within the framework of the international collective research portal of the Branislava Sušnik Residence, and is intended for the study, translation and dissemination of the knowledge and work of the Slovenian-Paraguayan anthropologist Branislava Sušnik, born in Medvode. As part of the program, once a year we announce a residency for Spanish-speaking female researchers and/or artists who want to carry out a research project related to Branislava Sušnik and/or her birthplace. The project is supported by the municipality of Medvode.
→http://branislavasusnik.wordpress.com
→ @branislavasusnik
→ branislavasusnik@gmail.com