John Duncan “The TELL” = svetovna premieraJohn Duncan “The TELL” = world premier
Published on April 18th, 2018
[lang_si]Četrtek, 26. april 2018 ob 20.30: John Duncan, kratkovalovna skladba “The TELL”
v sodelovanju s Cirkulacijo 2; kroženje kratkovalovnega spektra
Cirkulacija 2, Tobačna Ljubljana
The TELL pomeni na videz nepovezano izgovarjanje kratkih povedi – kot v transu – ki pa se v prihodnosti izkažejo kot pomensko povedne in pravilne.
John Duncan bo na ponovno povabilo Cirkulacije 2 v času štirih dni bivanja v Ljubljani premierno izvedel koncert/ predstavo s prostorskim zvokom, ki ga omogoča sistem vrtečih se zvočnikov izdelan v Cirkulaciji 2. Zvočni viri bodo kratkovalovne radijske emisije. Medij kratkovalovnega radia je eden od Duncanovih zvočni instrumentov že desetletja. Vsak zvok oddajan na Zemlji se pod vplivom atmosferskih, sončnih in drugih dinamik predrugači v nekaj nepredvidljivega in neponovljivega. Prav tako tudi vsak od teh vplivov samostojno proizvaja specifične radijske signale. Duncan bo na podlagi teh zvokov pripravil večkanalno kompozicijo zvokov, ki jih bo v živo razporejal po prostoru.
Člani Cirkulacije 2 bodo nato sugerirali neposrednejšo izkušnjo lovljenja radijskih in drugih valov v realnem času. Gre za sodelovalno produkcijo pri kateri sodelujejo trije tuji gostje in trije domači: Stefan Doepner, Borut Savski, Boštjan Leskovšek, Yelena De Luca Mitrjushkina (Bologna/ Italija) in Ivan Pjevcevic (Bologna/ Italija) in seveda John Duncan.
John Duncan je po rodu Američan, v preteklih petih esetletjih pa je deloval v Los Angelesu, Tokyu, Amsterdamu, trenutno pa v Bologni v Italiji. Njegova področja so performens/ akcionizem, instalacije, sodobna glasba, video in eksperimentalni film. Njegovi dogodki so raziskovanja temeljnih eksistencialnih pojavnosti – kontroverzni in pogosto skoraj brutalno neposredni. Izredno pomembno je njegovo delo na področju zvoka (glasbe). Sodeloval je s Franciscom Lópezom, zeitkratzerjem, Elliottom Sharpom, itd. Leta 2008 je začel poučevati umetnost zvoka na bolonjski Akademiji lepih umetnosti. Neprestano ostaja aktiven na svojih umetniških področjih, razširil je delovanje tudi na glasbo za sodobni ples.
http://www.johnduncan.org/
https://en.wikipedia.org/wiki/John_Duncan_(artist)
Yelena De Luca Mitrjushkina (Elena De Luca) je fotografinja, direktorica umetnostne galerije Narkissos Contemporary Art Gallery v Bologni / Italija in v letih 2012/13 glavna urednica spletne revija Creazina (http://www.creazina.it), ki se ukvarja s širokim spektrom kreativnih polj: umetnost, film, ilustracija, moda, oblikovanje in spremljanje vseh teh dogodkov.
Ivan Pjevcevic (Bologna/ Italija) je video umetnik mlajše generacije. ki je sodeloval pri projektu Johna Duncana TERRA AMARA na festivalu AngelicA 26 leta 2016.
http://www.johnduncan.org/video/terra_amara.html
Kdo danes sploh še posluša radio? Ali prisluškuje kratkovalovnemu in srednjevalovnemu spektru in lovi daljne radijske postaje? Ali koga sploh še fascinira občutek daljave, ko je vse tako blizu in dostopno?
Ali kdo sploh še oddaja na teh frekvencah? Ali pa je prosluli medij spet mesto bohotenja naravnih dinamik, radio pa stvar medijske predzgodovine, v kateri je radijski medij zavzemal bistveno mesto. Sprehajanje z radijskim sprejemnikom po teh frekvencah danes povzroči močan občutek, da prisluškujemo posnetkom iz preteklosti – iz časa velikih ideologij.
Radijski valovi so eden od t.i. naravnih resursov, ki so podobno kot drugi (podzemlje pod, zrak nad, obalni pas ob, dež in pitna voda, ki se zbira na dvodimenzionalnem terenu) podložni teritorializaciji – pripadajo teritoriju. Ta poteka najpogosteje na državni ravni (“javni”), vendar je lastništvo lahko tudi privatno. V primeru radijskih valov je teritorij pretežno nadnacionalni, razen v primeru valov kratkega dosega. Teritorializacija naravnih resursov je seveda tipična kolonizacija – v primeru radijskih valov – zelo abstraktnega (večdimenzionalnega) teritorija.
Za naravne resurse se pogosto reče, da praviloma pripadajo vsem, oziroma točneje: nikomur posebej. Beseda zveza, ki jo v takšnih primerih pogosto uporabljamo je “javni prostor”. Vendar je jasno, da so naravni resursi na na tržišču in se dajejo v začasno upravljanje. Slednje kaže na razumevanje, da so naravni resursi samoobnovljivi, neizčrpni in večni. V primeru nižjih radijskih frekvenc se zdijo ponovno prepuščeni naravi.
Alessandro Di Giampietro je na performensu naredil video hommage vrtečim se zvočnikom, ki jih je v glavnem naredil Stefan Doepner
Foto: Boštjan Leskovšek
[lang_en]Thursday, 26th April 2018 at 20.30: John Duncan, a shortwave composition “The TELL”
in participation with Cirkulacija 2; the circulation of shortwave spectrum
Cirkulacija 2, Tobačna Ljubljana
On the occasion of our second invitation John Duncan and two artists from Bologna | Italy and the C2 crew will prepare and perform a concert/ performance with spatial sound system of Cirkulacija 2. Sound sorces will be shortwave radio emissions. The shortwave radio medium has been one of Duncan’s instruments for decades. Every sound transmitted by radio from Earth is by way of atmospheric, solar and other influences transformed into something unpredictable and non repeatable. Any of these influences also has its own radio dynamics. On the basis of these sounds Duncan will present a multi-channel composition, that will be distributed in space live.
Members of Cirkulacije 2 will also suggest a more immediate experience of catching the real-time radio signals. The project is a collaboration among three guest artists and three home artists.
John Duncan is an American, worked in Los Angeles, Tokyo, Amsterdam, currently in Bologna | Italy. His artistic areas are performance/ actionistic events, installations, contemporary music, video and experimental film. His events are jumps into basic existential situations – controverse and often almost brutally direct. Very important is his work in sound and music. He collaborated with Francisco López, zeitkratzer, Elliott Sharp, etc. In 2008 he started to teach sound art at Bologna Academy of Fine Arts. He remains active as artist, expanding it to music for contemporary dance.
http://www.johnduncan.org/
https://en.wikipedia.org/wiki/John_Duncan_(artist)
Yelena De Luca Mitrjushkina (Elena De Luca) is a photographer, chief of Narkissos Contemporary Art Gallery in Bologna / Italy and in 2012/13 she was editor in chief of Creazina (http://www.creazina.it) webzine – delaing with wide area of creative fields: art, movies, illustration, fashion, design.
Ivan Pjevcevic (Bologna/ Italy) is a video-artist. He participated in John Duncan’s TERRA AMARA project at AngelicA 26 festival (2016).
http://www.johnduncan.org/video/terra_amara.html
Participants on the side of Cirkulacija 2: Stefan Doepner, Borut Savski and Boštjan Leskovšek.
Is anybody at all still listening to radio nowadays? Or scanning the short and medium waves searching for far-away radio stations? Is anybody still fascinated by the notion of distance when everything is so readily available? Does anybody still transmit on these frequencies? Or has the medium simply slipped back to the its natural dynamics, and the radio has become a thing of media history – where it holds the most important place. Nowadays, scanning the medium waves with a radio receiver produces a strong feeling of listening to the pieces of the past – from the times of the big ideologies.
Radio waves are one of the so-called natural resources that are being territorialized – similarly to the others (subterranean under, air above, coastal line at, rain and water, collecting on a two-dimenional terrain) – they belong to a territory. This occurs most often on state/ national levels (public), but the ownership can be private also. In the case of radio waves the territory is mostly international, except with short distance waves. Territorialization of natural resources is of course a typical colonisation act – in the case of radio waves: of a very abstract (multidimensional) territory.
For natural resources it is often said that they belong to everybody – more precisely: to nobody in particular. Often one hears the definition “public space”. It is clear however, that natural resources are on the market and given on the lease. The temporality of lease shows the understanding that the natural resources are self-sustainable, inexhaustible and everlasting. In the case of lower frequency spectrum they are left back to the nature.
Alessandro Di Giampietro made a video hommage to turning loudspeakers mostly made by Stefan Doepner
Photo: Boštjan Leskovšek