C2 / Platforma za totalno umetnost: Tri socialne skulpture

Published on October 13th, 2013

Za nadaljevanje in zaključek projekta smo ob koncu leta 2013 pripravili koncept situacionistične izgradnje malih zvočno-svetlobnih skulptur – skupinskih platform. Socialne skulpture so ponovno zelo metaforične narave in predvsem odprte za čim bolj aktivno sodelovanje zainteresiranih posameznikov iz trenutnega lokalnega okolja.

V procesu dogovarjanja in na podlagi na licu mesta dostopnih materialov nastane dokaj poljubna mehanska konstrukcija na katero so vpeti različni senzorji. Mehanska struktura je zelo funkcionalna in nima namena oponašati kakšno simboliko in kakšno drugo identiteto. Kot polno izdelan senzoriziran objekt pa postane skulptura, ki je toliko bolj abstraktna kolikor bolj funkcionalna je (parafraza slavne izjave: “Opera je toliko bolj živa, kolikor bolj mrtva je; Uroš Grilc, 2013”). Omogočiti mora lastno avtonomno delovanje ter tudi človeško intervencijo. V zadnjem primeru to postane instrument.

Ideja se naslanja na skulpturo/ glasbeni instrument Hidrogizma (“stroj na vodo”) iz leta 1978, med njenimi izumitelji pa najdemo zelo razli?ne ustvarjalce: psihologa Janija Osojnika, fotografa Dušana Piriha Hupa, fotografinjo Vesno Črnivec in pesnika Iztoka Osojnika. Leta 2005 je bila v Ljubljani predstavljena rekonstrukcija druge verzije hidrogizme, vizualni spomin pa je ohranil predvsem tehniko kolektivnega upravljanja stroja, manj pa druge smisle Hidrogizme.

Pojem umetniške socialne skulpture prav tako sega precej v zgodovino: v leto 1972, ko je Joseph Beuys povezal pojme “umetnost kot politična produktivna sila”, “družbeni organizem kot umetniško delo” in “socialna skulptura/socialna arhitektura” ter “vsako živo bitje bo postalo kreator, kipar ali arhitekt družbenega organizma”. (Opomba: bralec naj sam relativizira pomen te napovedi…)

S pomočjo vetra, elektromagnetnega spektra  itd. nastaja kombinacija naravnih in človeških dinamik, ki se pretvorijo v zvok in svetlobo. Pretvornike in predojačevalne sisteme za senzorje ter dodatno opremo za projekt smo že naredili oziroma kupili. Skupinska konstrukcija na tej osnovni ravni omogoča cel niz delavniških in izobraževalnih oblik, na umetniškem nivoju pa je nadaljevanje iskanja ne?esa kar bi morda lahko imenovali kolektivno umetniško delo.

Zamislili smo si progresijo v zaporednih ločenih korakih:

Prva javna intervencija je bila na festivalu SPECULUM-ARTIUM-2013 v Delavskem domu Trbovlje, 12. in 13. oktobra 2013. Nosilci: Stefan Doepner, Boštjan Leskovšek, Borut Savski in Jakob.

http://speculumartium.si/

Druga bo v Makarski na Hrvaškem, 15. in 16. oktobra 2013. Pridružita se Boštjan Čadež in Lina Rica. Oziroma sta že tam… galerija GaleRica…

https://www.facebook.com/galerica.gallery

Tretja: še odprto (lahko prav v vašem malem mestu!)

 

Soundtrack iz Trbovlja:
C2_Trbovlje_2013_10_12LQ

 

Fotografije iz Trbovlja:

 

Soundtracki iz Makarske:

Makarska1A

Makarska1B

Makarska1C

Fotografije iz Makarske: