Microbot (Stelarc in Doepner) v Cirkulaciji²
Published on October 2nd, 2014Sobota, 4. oktober 2014, ob 18.00, prostor Cirkulacija², Tobačna ulica (nekdanja grosistična hala Tobačne tovarne), Ljubljana, predstavitev
Microbot / avtorja: Stelarc (AU) in Stefan Doepner (DE/SI)
Microbot predstavlja novo poglavje v Stelarcovi konceptualizaciji zastarelega telesa (obsolete body) in nagovarja naše strahove, predsodke in vizije o podaljšanju in nadgrajevanju človeškega telesa (extended body) s pomočjo sodobne tehnologije. Microbot je robotska in performativna intervencija v Stelarcovo telo, ki tematizira naraščajočo intimnost strojev in človeškega telesa ter uprizarja možno prihodnost, v kateri bo telo naseljeno z mikro in nano senzorji, napravami in roboti, ki bodo razširili našo bakterijsko in virusno populacijo.
Zaradi kompleksnosti projekta,bo Microbot izveden v dveh fazah: v prvi fazi (2014) bo izdelan majhen šestnožen, insektu podoben robot, oblikovan in skonstruiran tako, da lahko spleza po Stelarcovem jeziku in v njegova usta. V drugi fazi projekta bo robot nadgrajen – izvedel bo določeno operacijo v Stelarcovih ustih, ki bo zasnovana na podlagi izkušenj z robotom v prvi fazi razvoja projekta. V soboto bo predstavljen delujoči prototip Microbota.
Predzgodovina
Microbot se umešča v linijo šestnožnih bioničnih robotskih platform, katere je po Stelarcovi idejni zasnovi oblikoval in izvedel Stefan Doepner s f18institutom iz Hamburga. Leta 1998 so izvedli Exoskeleton – šestnožnega, insektu podobnega robota v velikosti 3 metre premera, ki podpira umetnikovo telo; leta 2006 pa Walking Head, ki je dva metra premera velika šestnožna avtonomna in interaktivna platforma z avatarjevo glavo. ?e je Exoskeleton omogočal, da ga Stelarc “naseli” in upravlja njegovo gibanje, je umetnikovo telo v primeru Walking Head odsotno in nadomeš?eno z avatarjem. V primeru Microbot pa bo robot vstopil v umetnikovo telo.
Prvi poskus simulacije in izvedbe Microbota je bil podprt s Special Projects Grant, ki ga podeljuje Australia Council.
Računalniška animacija: https://www.youtube.com/watch?v=WEiUY1Wo8uY
O avtorjih
Stelarc uporablja svoje telo kot medij in razstavni prostor obenem, pri tem pa se poslužuje robotike, protez, medicinskih instrumentov, virtualne realnosti, interneta in biotehnologije. Pri raziskovanju zmožnosti podaljšanja in nadgrajevanja (zastarelega) človeškega telesa s pomočjo sodobne tehnologije, Stelarc zavrača hipotetična spekuliranja o možnih prihodnostih in verjame v pomen telesne, realne izkušnje. Z drugimi besedami, Stelarc svoje ideje pretvarja v živeto realnost. Začenši z njegovimi performansi suspenzije, robotske Tretje roke, pa vse do Skulpture želodec, ki je bila skozi požiralnik vstavljena v njegov želodec (mehani?na koreografija v telesu), ali pa Dodatnega ušesa, ki je v njegovi roki kirurško konstruirano uho z rasto?imi izvornimi celicami, da bi bilo v prihodnosti povezano z internetom, pojmuje telo kot raztegljivo evolucijsko strukturo, ki je okrepljena z najrazličnejšo tehnologijo.
Stefan Doepner deluje na področju tehnološko podprte umetnosti in robotike, pri tem pa obravnava prevladujoče razumevanje, rabo in vpliv tehnologije v našem vsakdanjem življenju. Na novo iznajdeva in predeluje različne tehnološke naprave ter izdeluje avtonomne sisteme (robote), da bi zarezal v naš avtomatiziran odnos do tehnologije. Poetične in absurdne naprave in situacije, ki jih ustvarja, kažejo, da je sodobna tehnologija, ki avtomatično naseljuje naš vsakdan, na nek način že vedno zastarela. Sorodno kot Stelarc, ki skozi lastno izkušnjo raziskuje odnos med človeškim telesom in tehnologijo, tudi Stefan Doepner predeluje zastarelo tehnologijo skozi ves ustvarjalni proces – od izdelave lastnih tehnoloških orodij do umetniške materializacije tehnološih vizij.
produkcija: Kud Obrat in Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje (projekt je del spremljevalnega programa festivala Speculum Artium v Trbovljah)
partnerja: Cirkulacija 2 in f18institut
projekt je podprlo: Ministrstvo za kulturo RS
sponzor (3D tisk): Regionalni tehnološki center Zasavje (RTCZ)
tehniška podpora: Lars Vaupel in Dominik Mahnič
zahvala: MGML, zavod Bunker, Vadim Fiškin