Kiber-hipiji v Cirkulaciji 2 ponovno kličemo na mediirano pol-javno snidenje v četrtek, 10. julija 2008, po osmi uri zvečer v prostorih na glavnem Rogovem trgu.

– Ksenija Čerče bo pokazala video z naslovom padec…, ki je ravnokar tudi na razstavi v slovenjegraški galeriji.

– Boštjan Leskovšek je pripravil novo zvočno instalacijo imenovano Kerber nezavednega, s katero bo ročno in zvočno manipuliral Bambi strojnica. Opomba: Kerber je troglavi pes iz starogrške mitologije, ki pazi, da duše umrlih ne uidejo iz Hada.

– Borut Savski bo najbrž držal obljubo in predstavil horizontalni filigranski reflektor, začet lani v Istanbulu. Na ogled in zlorabo bo tudi najnovejši vmesnik za manipulacijo video slike, narejen minuli teden za break-beat party v Dvorani vzdihljajev (tudi nekdanja faktorija Rog). Ključne besede bi lahko bile tudi “sveta geometrija” – hm, simetrija ali asimetrija, civilizacija (kultura?) ali narava…

– Majda Gregorič bo modelatorka, ki poudarja naslednje ključne besede: simultanost, sinhronizacija, prevodi… predlaga kakšen od aktualnih pogovorov=razmislekov. Npr.: o prihodnosti podobnih samoprodukcijskih enot, kot je Cirkulacija 2.

V nadaljevanju na kratko o hipijih…

Zadnje čase se pojavlja vse pogosteje in z različnimi motivi – celo z vse večjim sovraštvom oznaka hipiji (po Ljubljani sprehaja pitbulla v nacija modno odet mladec z majico “kill the hippies”).

Sicer se je oznaka prvič pojavila že ob mojem nastopu s kolegom z Dunaja Klausom Filipom, ko sva pomladi leta 2007 igrala “zvoke” v Menzi na Metelkovi. Tedaj je prišla s strani dveh članov Laibacha, za katere imam tudi sam že dalj časa oznako: dizajnerji (pa tudi: mistifikatorji). Tako označim dejavnost ali človeka, ki nekaj producira zgolj na površini, v globini pa na debelo manipulira. To pomeni, da se v vseh plasteh obilo ukvarja z uporabo kulturno visokoenergetskih simbolov, ki pa ostajajo nerazloženi še vedno nepregledni miti (ne omogočajo vpogleda v pomen sporočila). Ker to ni kreacija novega, ampak rekombinacija, to imenujem dizajnerstvo. Na površini so to lahko le čim bolj razpoznavni žanri. Sem paše tudi t.i. subvertising (oz. subversive advertising).

Res je, da so dejavnosti ljudi, ki smo v Cirkulaciji 2, povem različne v pristopih in motivih, kot pri dizajnerjih. Predvsem ogibanje žanrom, čim večja stopnja originalne kreacije, čim manjša stopnja predpriprav – zakulisnega dela, najraje improvizacija. Poleg tega še nekakšen holistični pristop, kjer se prosto sestavljajo osebne in skupnostne težnje, ter še odmik od klasičnih oblik prezentacij – kjer je akt kreatorja dogodka že tudi njegov odmik od te vloge.

Drugič se je oznaka hipiji pojavila ob nedavni razstavi v Kapelici (junij 2008), ko je finska umetnica Minna Henriksonn razgrnila zemljevid ljubljanskih akterjev v sodobni umetnosti, kjer je iniciativo Cirkulacija 2 poimenovala “hippies”, kar mi je potem dalo vzpodbude za preizpraševanje, ali smo res hipiji in kaj to sploh pomeni v teh časih.

Po moje gre v treh primerih za neenako razumevanje pojma hipija, ki je v mojih časih pomenil predvsem nedejavne, z vsem zadovoljne posameznike, ki pretežno skrbijo za svojo rit (“dobrobitje”) – kar je enako: kam ga bodo naslednji trenutek brez odvečne odgovornosti vtaknili. Seveda je že to zmerljivka, ki pa z novejšo nima kakšne posebne zveze.

Novejša je po mojem mnenju že inverzija (obrat za 180 stopinj) te meni znane oznake. Torej pomeni nasprotno: za oznako, ki leti na dejavne, z ničemer zadovoljne posameznike, ki jih pretežno skrbijo socialne in kolektivne vrednote – kar je enako: kaj bodo bodo v svojem življenju kvalitetnega naredili.

Verjetno je ta druga interpretacija bližje prvotnemu pomenu hipijevstva, ki pa sega še kakšno desetletje ali dve pred moj čas. Vprašanje torej je, kaj je narobe z zadnjo oznako, oziroma kako jo je mogoče sploh doumeti kot problematično – ali pa je resnica taka, da je takšno nekdaj tudi uradno razglašano pozitivno stališče,  postalo vrednota le še manjšine ljudi – ki pa so vedno bili tarča takšnih in drugačnih “junkerjev” – torej ponovno novi Židi. Naciji skrbijo za poenotenje – za čistost naroda. Ta interpretacija bi bila lahko smiselna.

V milejši varianti pa verjetno pomeni deljenje ljudi glede na njihove motive in na?ine delovanja v dva svetova: v “dizajnerje”, “žanrovce”, “mistifikatorje”, “manipulatorje”, “individualiste”, “zaprtokodneže”, “klonirance” na eni strani, in na  “hipije”, “improvizatorje”, “demistifikatorje”, “kolektiviste”, “odprtokodneže”, “realtime-ovce”, “mutante” na drugi strani. S čemer se strinjam.

Borut Savski