Program 2023
V letu 2023 bomo v sklopu programa Cirkulacije 2 producirali naslednje projekte:
- Francisco Tomsich in Borut Savski: The Silent Movies | Nemi filmi – Summer Songs
- Cirkulacija 2 – Odprti kanali | Mali projekti (predvidoma štirje nepredvideni projekti)
- Joe Summers in Joe Vaughan: Angeli si delijo | The Angels Share
- Aphra Tesla in Stefan Doepner: 8 duš in Archangel Incorporated
- Ole Wulfers in Ronald Gonko: Arnold Schönberg v Ljubljani
- Tom Winkler – stròj1 strôja m (ȍ ó)
- Colin Black in Stefan Doepner: The Transmittal Hearing | Poslušanje prenosov zvoka
- Henrike von Dewitz in Simon Svetlik: Video pisma
- Tatiana Kocmur in Francisco Tomsich: Rdeče niti #3
V letu 2023 bomo tako kot doslej pogosto sodelovali s KUD Mreža – predvsem s programom FriFormAV, s katerimi smo podpisali pogodbo ošestih dogodkih. Napeljano je sodelovanje z zavodom Sploh, prav tako tudi z Emanat / produkcija Kamizdat.
Od umetnikov smo doslej podpisali pismo o soorganizaciji z Nežo Knez. Prav tako je za začetek leta že dogovorjeno sodelovanje s priznanim umetnikom Goranom Tomcicem(Berlin), ki bo v sklopu svoje rezidence v Ljubljani izvedel svoj projekt “Pompom Net”. Kot je običajno bo teh sodelovanj še več.
V 2023 smo nekaj dodatnih projektov prijavili tudi na Ministrstvu za kulturo – na glasbene umetnosti – kot koncertni cikel v zvezi z algoritmično glasbo – kar je še vedno naša specifika v lokalnem prostoru.
V 2023 bomo skušali vzpostaviti redne izmenjave zanimivih produkcij med slovensko obalo in Cikrulacijo 2. To bo potekalo prek Društva Boja,oziroma umetnika Francisca Tomsicha. Hkrati je še vedno tudi mogoče, da se bo šele v letu 2023 vzpostavilo sodelovanje med avstrijskim Grazem in Cirkulacijo 2.
Konec leta 2022 smo na željo dosedanjega zastopnika društva Boštjana Leskovška izvolili novega zastopnika. Zastopnik društva je tako spet Borut Savski in kot njegova namestnica Tatiana Kocmur.
Program:
13. januar 2022 ob 19.00: Tu živijo vsi (raziskovanje poslušanja drug drugega) – The Third Guy (Primož Sukič in Ruben Martinez Orio) ter Stijn Demeulenaere / produkcija Zavod SPLOH = Sluhodvod
Stijn Demeulenaere in duo The Third Guy predstavljata projekt, v katerem terenski posnetki in glasbeni instrumenti sodelujejo z naravnim zvočnim okoljem nekega kraja. Z interakcijo v realnem času izvajalca ustvarjata plasti zvokov, ki se med seboj prepletajo in ustvarjajo večplastni trialog, povezan z linearnostjo časa in prostora. S projektom Tu živijo vsi (Everybody Lives Here) želimo ustvariti performans, ki raziskuje zvok prostorov. Delati z zvokom nekega prostora, mu dodati svoje zvoke in z njimi poudariti zvočno identiteto prostorov, v katerih bomo igrali.
The Third Guy je skupina, ki deluje med Brusljem in Parizom, v njej pa sta Ruben Martinez Orio (Španija) na bobnih in Primož Sukič (Slovenija) na kitari, oba glasbenika pa igrata tudi elektroniko. Zvok zasedbe se giblje med akustičnim, ozvočenim in elektronskim in zasedba deluje kot trio z vedno odprto tretjo entiteto. Vselej si prizadeva povabiti k sodelovanju gostujočega umetnika, kar omogoča krmarjenje med različnimi sferami interesov, od sodobne pisane glasbe in sodelovanja s skladatelji, prek improviziranih glasbenih praks, video umetnosti, pa vse do sodelovanja z eksperimentalnimi performerji.
http://www.thethirdguy.com
Stijn Demeulenaere je zvočni umetnik, glasbeni raziskovalec in terenski snemalec. Ima diplomo iz sociologije in kulturnih študij, študiral pa je tudi radio na Kraljevem inštitutu za gledališče, film in zvok RITCS. Stijn je bil kurator in producent radijske oddaje “Radio Eliot’ na radiu Scorpio. Delal je kot novinar za belgijski nacionalni radijski postaji Klara in Radio 1 ter za neodvisno belgijsko radijsko postajo Radio K Centrale v Bologni v Italiji. Bil je ustanovni član improvizacijske skupine Karen Eliot. Od leta 2009 ustvarja instalacije, zvočne pokrajine, performanse in filme. Stijna zvok privlači zaradi njegove neposrednosti, plastičnosti in skrivnostnosti. Z zvokom poskuša razumeti kraje in razkriti družbene strukture, osebno zgodovino in nezavedno domišljijo ljudi.
https://stijndemeulenaere.be/
Več: http://www.cirkulacija2.org/?p=9946
17. januar 2023: P L A T E AU R E S I D U E: Zaslonke v pokrajini
Vabljeni na odprtje razstave umetniškega tandema P L A T E AU R E S I D U E, ki ga sestavljata Eva Pavlič Seifert in Aljaž Celarc. Prenos razstave, ki je bila najprej na ogled novembra 2022 v razstavišču artKIT v Mariboru. Produkcija KIC Kibla.
Razstava preizprašuje pomen materialnih ostankov preteklih obdobij, obskurnih tehnologij iz preteklosti in procesa vračanja narave na območja, ki jih je v preteklosti s pomočjo tehnologije spremenil človek. Atmosferska svetlobno-zvočna instalacija omogoča enkratno senzorično izkušnjo in seznanja obiskovalca z obskurno tehnično dediščino obrambnih struktur na opuščenem in zaraščenem območju Rapalske meje. Obiskovalec v zatemnjen prostor vstopa s posebnimi fotofoničnimi svetilkami, ki skupaj s svetlobo oddajajo tudi zvočno valovanje, s čemer spreminjajo zvočno-vizualno pripoved.
P L A T E AU R E S I D U E (slo. OstanekPlanote) je namišljena identiteta nagrajenega dvojca Aljaža Celarca (dipl. geograf [Filozofska fakulteta] in mag. fotografije [AKV St. Joost, NL] in Eve Pavlič Seifert (dipl. umetn.zgod. [Filozofska fakulteta] in mag. vizualne kulture [Aalto University, FI]). V delih se ukvarjata s pokrajinsko ekologijo in novimi mediji ter iščeta nove načine ozaveščanja javnosti. Izhodišče njune umetniške produkcije predstavljajo video instalacije. V svojih delih dajeta glas udeležencem in sodelavcem projektov, naravnim oblikam, kot so skale, zrak, organizmi in drugi skupki snovi, ki jih reorganizirata v nove nenavadne oblike ter novomedijske sisteme. Tandem živi in deluje v Novem Kotu, v zaledju gozdov Goteniške gore in Snežnika.
Koprodukcija: Cirkulacija 2 (Borut Savski in Miha Erjavec)
Razstava v artKITu: http://www.kibla.org/dejavnosti/artkit/2022/p-l-a-t-e-au-r-e-s-i-d-u-e-zaslonke-v-pokrajini/
Več: http://www.cirkulacija2.org/?p=9933
26. januar do 8. februar 2023: Goran Tomcic – “Pompom Nets”
“Pompom Nets” is an ongoing participatory art research project. The issue of the research is a relational experiment, which allows the aesthetics of uncertainty. The project creates temporary installations and new ways of being associated.


The major first step of the every new situation of this project is to find ways to build and engage a diverse, local public. Right from the start, the project has attracted the involvement of many individuals, initiatives and institutions, and what I have learned throughout the process is that a community develops from working together in ways that transcend the limits of any one discipline or a desire. In this way, the research and practice of the project embodies the very notion of, as proposed by Bruno Latour, a “collective experiment,” which allows and thrives on the uncertainty. The project is constantly modified by what is learned from different experiments, while searching to produce and share the common knowledge. The participation is a true collaboration in which everybody can become a co-researcher, or as another French philosopher, Jacques Rancière, suggests, an “activated spectator.” Participatory art opens the minds up to a new ways of interaction and leaves the participants with new perceptions of the World.
24. februar 2023: Veliki benefit za Cirkulacijo
Prijateljice in prijatelje Cirkulacije 2 obveščamo o enkratnem dogodku, ki bo skušal zapolniti najnujnejše potrebe, ki se tičejo oživljanja prostora v teh hladnih mesecih. Vabimo vas v polnem številu, saj je tokrat pravilo neumetnost!
Po prostoru se bo pomikala pušica za prostovoljne prispevke do katere ste upravičeni vsi nenastopajoči.
Več: http://www.cirkulacija2.org/?p=10027
8. marec 2023: Anita Wach / 30 Stavkov (Končna rešitev in Boj z duhovi); produkcija Via Negativa
25. Stavek: Končna rešitev; performans v trajanju /od 11.00 do 19.00/
“Konflikt med umetnostjo in politiko … ni in ne sme biti rešen” Hannah Arendt
8 ur ponižnega dela proti režimu ideološke podrejenosti. Performerka verjame, da bo s potrpežljivostjo in vztrajnostjo, korak za korakom, gib za gibom, črko za črko, umetnost zmagala. Naivno in odločno se bori proti prevladi katerega koli režima, razen režima umetnosti same. Ne. Umetnost ni namenjena temu, da bi bila koristna, niti ideološko niti ekonomsko. Je monotono, obsesivno, kompulzivno, počasno, dolgočasno, trmasto, izčrpavajoče in vztrajno prizadevanje za nekaj, kar naj bi se imenovalo svoboda
26. Stavek: Boj z duhovi; performans 30 min /ob 19.30/
“Žrtve kažejo na nedolžnost. In nedolžnost (…) kaže na krivdo.” Susan Sontag
Performans se osredotoča na kožo kot nosilko zgodbe. Z eno samo gesto bo izvajalka poskušala orisati na desetine mikro zgodb o namenu in možnih posledicah dotika. Vsaka posamezna sled rekonstruira dokaze o užitku, bolečini in utelešenih fantazijah. Jaz sem storilec, jaz sem žrtev. Glej me, usmili se me, občuduj me.
Več: http://www.cirkulacija2.org/?p=10075
22. marec – 6. april 2023: Francisco Tomsich in Borut Savski: The Silent Movies | Nemi filmi – Summer Songs
Prostorsko-specifična multimedijska instalacija, interaktivni in generativni video-zvočni ekosistem na bazi računalniškega omrežja. Ozadnje projekta je projekt Francisca Tomsicha z naslovom Elegija, ki je potekal v Cirkulacija 2, Ljubljana, julija 2020. Kot soavtor je bi Borut Savski, ki je prispeval prvo verzijo računalniško generirane spremne glasbe, ki je jemala podatke neposredno iz enega od videov. Estetika tiste glasbe je zelo primerno podprla elegičnost samih videov, ki so vsi neke vrste zamrznjene slike preteklosti – vsi po vrsti zelo intimni.
Tokratni video in zvočni ekosistem je torej zasnovan precej širše – saj vsi predvajani videi prispevajo podatki, ki ustvarjajo zvočno podobo. To bo ponovno potekalo na ravni zvoka, ki presega zgolj šume, ampak že prehaja na raven glasbe. To pomeni, da vsebuje glasbene elemente kot sotonaliteta, ritmika in dramaturgija. Sestavljanje in analiza podatkov bo potekala v lokalnem računalniškem omrežju, zvok pa bo prostorski. Razstavni prostor poseljujejo različne (vsaj štiri) video projekcije. Ker lahko vsaka od teh projekcij vključuje vsaj tri video umetnine je v dialogu precejšnje število slik.
Postavitev osrednjih podob v novem delu bo ponovno organizirana posebej za Cirkulacijo 2, sestavljena pa bo iz niza obsežnih video-projekcij in zvoka, ustvarjenega zanalizo podatkov videoposnetkov v realnem času in nekaterih interakcij obiskovalca z instalacijo. Posebej za ta namen bo razvita programska oprema, ki bo omogočila ustvarjanje neskončnih in nikoli identičnih serij stohastičnih algoritemskih kompozicij, katerih dinamika je zaznavna v povezavi z videoposnetki in hkrati vpliva nanje.
Več: http://www.cirkulacija2.org/?p=10094
10. in 11. april 2023: Clockwork Voltage modular meeting… (Jaka Berger, Miha Godec, Jure Anžiček)
Jaka Berger: v lanskem letu smo zalaufali šraufarsko skupnost in zdaj se poskušamo udejstvovat na različnih področjih… Line up prilagajamo prostoru in mislim da bi pri vas zadeva lahko izpadla res dobro tudi v kontekstu vašega hišnega ozvočenja…
9. in 10. maj 2023: RADART Radio Študent
RADART je eksperimentalni program na Radiu Študent, ki pogosto vstopa v živi prostor – v Cirkulaciji 2. Tokrat obogaten še z bližnjimi sodelujočimi.
16. – 19. maj: BabaLAN; 4 ponovitve
25. maj 2023: KRAČA (Tatiana Kocmur, Lina Rica, etc…)
29. maj – 4. junij: Faust – Obnova; večmedijski teatrski performens
V dokumentu lahko preberete skico za strukturo samega performansa. Struktura je narejena linearno, oziroma kronološko. Skratka, gre predvsem za skico, nekatere stvari bomo še dodelali/spremenili na vajah. Kar se tiče vzporedne razstave, ona igra vlogo “interaktivnega” ozadja, skratka point je v uporabi prostora kot ekstenzije performansa. Tiste materiale še zbiramo in jih lahko pošljem takoj ko ga naberemo.
5. do 16. junij 2023: Colin Black in Stefan Doepner: The Transmittal Hearing | Poslušanje prenosov zvoka
Projekt raziskuje mejni prostor med fizičnostjo predmeta in nematerialnostjo časovno determiniranih območij akuzmatične bioakustike. V deluraziskujemo, kako lociramo zvok v prostoru, kar vedno bolj onemogočajo in prekinjajo naprave in instrumenti, ki oddajajo zvok. Projekt seosredotoča se na to, kako antropocen (človeške dejavnosti) vpliva na naravo naših okolij in kot spoznanje predstavi alternativo popolnidominaciji človeške zvočne dejavnosti, ki je hkrati kontrapunkt in mešanje med obema elementoma – na nek način »poslušanje prenosov zvoka« -torej naprej in nazaj med obema (med človeškimi dejavnostmi in okoljem).
V postavitvi bi morali ustvariti stanje napetosti med »terenskimi posnetki in ne popolnoma nadzorovanimi predmeti/ napravami, ki oddajajo zvok,«- torej kot metaforo napetosti / razlikovanja med organskim živimi organizmi in stroji. Tako lahko v delu oblikujemo pripoved – in tudi oblikujemopripovedni lok – saj imamo dve nasprotujoči si sili. Nekakšna poetična instalacija, ki obravnava izgubo fizične okoljske zvočne informacije zaradi posegov človeka/ predmeta.
Na tej stopnji projekta se zdi, da bi lahko kot dodatek terenskim zvočnim posnetkom ustvarili dodatne elemente zvočno-prostorske postavitve, kjer bi uporabili algoritme strojnega učenja – kot interpretacijo ali parafrazo posnetkov iz narave. In to z uporabo nekaterih preprostejšihumetniških izvedb instrumentov. Verjetno bi bilo zanimivo, če bi posnetke zvokov narave skušali motiti in jih npr. usmerjati po prostoru in jih občasno celo združiti v neko skupno točko (slušno območje), kjer bi potem ti naravni zvoki postali nekaj podobnega kot s strani človeka povzročeni zvoki.
10. do 23. julij 2023: Joe Summers in Joe Vaughan: Angeli si delijo | The Angels Share
V letu 2018 sva teden dni skupaj preživela v Ljubljani, v kreativnem gnezdu C2, kjer sva oblikovala kretaek perfromens. Zamisel je bila ustvaritifizično razdaljo med izvajalcem in občinstvom – v vidnem polju, a izven ušesnega dosega – ter z FM-radiom prenašati zvok od kraja nastopa domesta gledanja. Nastala je predstava ‘Tristo tisoč duš’ – naslov, ki nam ga je dal nevede sodelujoči član Ali, ko je z grajskega griča gledal na mesto in govoril omestnem prebivalstvu. Prispevek je govoril o pluralnosti in subjektivnosti, med drugim pa so naši procesi poskušali prevpraševati splošne subjekte (ljudje, mesta) zopisovanjem specifičnih primerov – in obratno.
Ker pa sva tedaj imela na voljo le nekaj dni za razvoj vseh teh idej, je ostal občutek, da sva šele opraskala površje tega, kar vse je mogoče v temnovem formatu izvedbe. V letih od takrat sva imela srečo, da je bilo več priložnosti za nadaljnji razvoj dela: izdana je knjiga, ki podrobno opisuje najine metode v Ljubljani;sodelovala sva na rezidenci v Španiji v t.i. »sodelovanju« z znanstveniki – v raziskovalnem inštitutu za temno snov, kjer sva z nekaterimi od tehmetod opozorila na kvalitete realnega sveta, ki so žrtvovane v procesu prenosa v nek drug medij; in to je sčasoma postal projekt ‘Angeli si delijo |The Angels Share’ – hibridna instalacija/ performans, ki je bil izveden letos (2022) v galerijskem okolju v Münchnu. Spremljala sta ga tudispecifična zvočna kompozicija in pamflet s to temo povezanih spisov.
V letu 2023 imava v načrtu nadaljni razvoj projekta – z več rezidencami po svetu. Veseli naju da lahko projekt pripeljeva nazaj v njegov duhovnidom – Ljubljano. V približno dveh tednih bova delo prilagodila lokalnemu okolju, potem ga bova javno predstavila.
Oba avtorja sta iz vrst mlajše generacije umetnikov (okoli 30 let) in prihajata iz Velike Britanije. Po umetniških pristopih sta v veliki merikonceptualista, ki vsak njun (skupen ali avtorsko posamezen) projekt zastavita povsem na novo. Pri tem vstopata na na neraziskana področja:od zvočno-vizualnih do absurdno-teatrskih pristopov. Poleg tega sta očitno vešča tudi beleženja dogodkov in idej, tako da sta nedavno izdalatudi knjigo.
Joe Summers je bil v zadnjih petih letih gost Cirkulacije 2 že štirikrat – v vsakem primeru povsem drugačen. V letu 2019 kot avtor in kurator, ki jetedaj med enomesečno rezidenco predstavil svoje prav tako mlade angleške kolege, ki so izjemno uspešno izvedli trojico projektov:
– The Last Of England (rež. Derek Jarman) – live score / glasbena spremljava za film http://www.cirkulacija2.org/?p=5694
– Sukitoa O Namau & Joe Summers live / zvočno teatrski performans z Maročanko http://www.cirkulacija2.org/?p=5733
– Tristo tisoč duš na ljubljanskem gradu / performens za radijski oddajnik in bicikelj na ljubljanskem Gradu. http://www.cirkulacija2.org/?p=5673
Tristo tisoč duš je bil performens za radijsko oddajanje v živo, ki sta se ga domislila Joe Vaughan in Joe Summers (UK). S kombinacijo govorjenebesede, glasbene improvizacije, abstraktnega zvoka in giba, se predstava ukvarja z idejo pluralnosti v živem mestnem okolju.
okoli 25. julij 2023: Paralelna pretakanja – Neža Knez in Tino Dožić; njuna produkcija
Raziskava se fokusira na procese in odnose, ki se dogajajo v živem in neživem svetu (spremembe, ustvarjanje/pojavljanje novih oblik…). Pridobljene materjale do katerih se dokopljem zunaj nosim v studijo in z njimi eksperimentiram dalje. Materiali bodo v večini pridobljeni zvoki (zoom), pridobljeni elektromagnetni valovi (tuljave), 16mm film in digitalni posnetki (mobitel, kamera, lovska kamera), materiali za Pitograme in Fotograme (proces razvijanja in interviniranja v 16mm film), s katerimi bom eksperimentirala dalje v studiju. Poleg fizičnega dela z materiali vzporedno nastaja tudi besedilo, katero bo ključni del performansa.
Neža Knez (1990) v svojem delu raziskuje potenciale in mogočnosti znotraj fiktivne strukture, katera se pojavlja v stvarnem času in prostoru. Zanimajo jo odnosi, ki se dogajajo znotraj procesa strukturiranja forme pa naj bo to gibljiva slika, zvok, jezik, instalacija z mešanimi mediji. Navdušuje jo materialnost svetlobe, intenziteta pikselov, taktilnost zvoka, volumnost pogleda.., katere najprej predebatira s svojo dolgoletno učiteljico (psičko) Niki. Od leta 2020 živi in dela med Zagrebom in Ljubljano, kamor se je delno preselila kot ena od udeleženk WHW Akademije. V letu 2021 se je izobraževala na RESTART-u (Zagreb), kjer je izpopolnjevala znanje v mediju filma.
začetek avgusta: Vida Vojić z ekipo
konec avgusta 2023: Tom Winkler – stròj1 strôja m (ȍ ó)
stròj1 strôja m (ȍ ó) – mehanična naprava, navadno kovinska, iz gibljivih in negibljivih delov, ki s pretvarjanjem energije omogoča, olajšuje, odpravlja delo.
V projektu stròj1 strôja m (ȍ ó), ki ga bo umetnik predstavil v prostorih Cirkulacije 2, nadaljuje razmišljanje o samem procesu proizvajanja izdelkovin prikazovanje tistega, ki je ponavadi gledalki-cu nevidno – postopek ustvarjanja. V projekt bo vključil dve napravi iz preteklih projektov 1.01 in 2.01, ustvarjeni še tekom študija. Projekt bo torej trajal več dni. Umetnik bo v določenem časovnem obdobju (recimo 5 dni) razstavni prostor Cirkulacije 2 preobrazil vnekaj kar izgleda kot atelje – delavnica – galerija. V novo nastalem prostoru bo umetnik s pomočjo naprav ustvaril nove izdelke iz gline, ki jih botekom njihovega nastajanja tudi razstavljal. Predvsem pa bo v tem času v prostoru bival in za ustvarjanje upošteval lastne občutke in potrebe. Obiskovalec-ka bo zmožen-a v celoti doživeti proces umetnikovega ustvarjanja.
Tom Winkler (1996) je študiral oblikovanje kamna na VSŠ Sežana (2015–2017) in nato nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost inoblikovanje (ALUO), smer kiparstvo, kjer trenutno opravlja magisterij. Svoja dela je razstavljal na skupinski razstavi S03E03: This too shall archive, ki jo je organizirala pop-up galerija Gallery 7:069 v sodelovanju s Kinom Šiška, ter na skupinski razstavi Šta će biti posle?, ki je potekalav sklopu festivala Heartefact v Beogradu, kjer se je pol leta izobraževal na Fakulteti likovnih umetnosti.
okoli september 2023: Ole Wulfers in Ronald Gonko: Arnold Schönberg v Ljubljani
Video-zvočna inštalacija bo rezultat najinega enotedenskega dela z oblikovanjem izmišljenega Schoenbergovega bivanja v Ljubljani. Na ta načinbomo oblikovali več del Arnolda Schönberga in predstavili nekaj vnaprej posnetih vizualnih in glasbenih materialov, ki na način časovnice kažejoprizore iz življenja Arnolda Schönberga v zelo mladih letih. Pa tudi v njegovih najboljših letih, ko ga je navdihnila ljudska in umetna glasbaKranjske – in pri tem sledili njegovemu razmišljanju o novem glasbenem jeziku setavljenem iz 12 tonov. Schoenberga bomo lahko tudi videli prinjegovem kratkem kopanju na nekaterih kamnitih plažah Jadranskega morja.
Razstava / instalacija bo vsebovala:
1. Več lastno izdelanih instrumentov, ki so osnova instalacije, bodo služili za prikaz Schönbergove glasbe na nov in razburljiv način (-> narativnidel projekta).
2. V spoštovanju koncepta Erica Satieja “musique d’meublement” bo glasba Schönberga predstavljena v obliki zvočnih instalacij, ki se vrtijo vneskončnost s sprotno obdelavo z umetno-inteligenčnimi algoritmi.
3. Kranjska ljudska (in umetna) glasba bo predvajana na Schönbergov atonalni način – in obratno: Schönbergova glasba bo interpretirana vtradicionalnem kranjskem ljudskem glasbenem slogu
4. Razstavo bo otvoril performens, ki bo v dialogu s posnetimi vsebinami in znaki na video-platnu.
Projekt bo tako do skrajnosti pospešil (ali upočasnil) pretvorbo glasbenih ekspresij najbolj drastičnih glasbenih motivov Arnolda Schönberga!Aleluja! Končni klic: Ne potrebujemo podatkovne sonifikacije (datasonification), ampak pojemo Schönbergove skladbe: na primer Piera Lunere,Gurre Lieder, Pelleas Melisande.
Oba umetnika sta v preteklosti že večkrat sodelovala v programu Cirkulacije 2. Prihajata iz neposrednega okolja Mike-a Hentza – ključnegamentorja na področju interaktivne medijske umetnosti, performensa in sodelovalne žive umetnosti.
Ole Wulfers, rojen leta 1965 v Bassumu. Živi v Berlinu. Deluje kot skladatelj, umetnik, glasbenik in igralec. Wulfers je zelo spoštovan nemški umetnik, v praksi pa predvsem glasbenik. Je tudi graditelj vedno novih zanimivih inštrumentov, ker je tudi osrednji del tega projekta. 1991-93 študij arhitekture Hfk Bremen. Leta 2000 magistriral iz likovnih umetnosti na Hfk Bremen
Ronald Gonko je glasbenik in umetnik zvoka iz Berlina s poudarjeno eklektičnimi stili – v obliki eksperimentalne elektronike sta bila to Berlin Synthesizer Orchestra in anti-elektro Stop Disco Mafia – pa do akustičnih izrazov v skupinah, kot so Kapaikos (Polka-Punk, PP) in Mariahilff (obskurne kantavtorske stvari). V solističnih nastopih raziskuje meje med resnim umetniškim pristopom in nesmiselnim neo-dada zvokom z uporabo zvočnih naprav za obdelavo signalov, lo-fi elektroniko, najdenimi zvočnimi artefakti/ zvočili – ter lonci, ponvami in klobukom podobnimi gongi. V skupinskih nastopih deluje drugače: ne glede na stil, preferira visoko izurjenost skupine, saj edino na ta način nastopi trenutek kolektivnega zavednega – na račun individualnega nezavednega.
Aphra Tesla in Stefan Doepner: 8 duš in Archangel Incorporated
Dvodelni projekt Aphre Tesla in Stefana Doepnerja združuje prostorsko instalacijo 8 duš in performans Archangel Incorporated.
V intermedijskem srečevanju prikazanem v prostorih Cirkulacije 2 bosta umetnika nadaljevala s sodelovanjem, ki sta ga pričela v letu 2022 zdelom Zadnja večerja / Das letzte mahl predstavljeno na 28. Mednarodnem festivalu računalniške umetnosti v Mariboru. Prostorska instalacija jebila zastavljena kot odvod intermedijske transverzale zvočne kompozicije TOD MIT VORTEIL / PSALM ZA 8 ROBOTOV in akt dveh robotskih zvočnikov – akt brez začetka in konca.
Prostorska postavitev 8 duš konstituira 8 aktivnih gibljivih zvočnikov, ki predvajajo 8 psalmov in reprezentirajo 8 duš. Besedila psalmov so vzeti iz sovjetskih paritvenih oglasov (1950) prepesnjeni v nemščino. Kompozicije slonijo na glasbeno matematičnih shemah in algoritmih, ki narekujejooziroma metafizično spajajo ljudi, ki se v resnici ne bodo nikoli srečali. V mnoštvu, roboti in glasovi, performirajo nekakšen prelomljen ples, kiuteleša bolečino človeškega iskanja lastnih odsevov v navidezni resničnosti. Umetnika razmišljata o človeku kot bitje telesa, ki umrljivost teši zmetafiziko in znanstveno fantastiko. Osem izpovedi, ki se tekom časa prepletajo v eno, predstavljajo človekovo konstantno željo po popolnosti inneomejenosti kot tudi samopozabi. Glasno gibajoči roboti v svoji togosti postanejo prispodoba nepreraslega stadija človeške kulture sobivanja.
S performansom Archangel Incorporated bosta umetnika skupaj s pnevmatskim robotom, imenovanim prav tako Archangel Incorporated,povezovala zvok in tišino. V središču vsega bo angel, ki tuli o tem, da si bo odrezal peruti in jih kot hrana podaril tistim, ki so izgubili svojeljubljene. Ljudem brez upanja / sestradanim dušam. Nekoč so ljudje verovali da ima vsak človek svoj par. Usodonosje in narava človeka pakažeta, da srečen konec ni zmožen, saj se ločujemo, ne srečujemo in smo osamljeni. Potreben mit in fantastiko, ki nas odrešita tu bitne tragedijein osmislita neizbežnost dokončne nepodkupljive samosti. To je Archangel Incorporated.
Aphra Tesla je uveljavljena intermedijska in interdisciplinarna umetnica, mag.um. Aphra Tesla je znana po Huxtrlu ki je prekategoriziral pravno definicijointermedialnosti. Tesla je avtorica longitudinalnega projekta Aphra Tesla Operating System (od 2011), Je prva živeča slo umetnica po kateri seimenuje nagrada za intermedijske dosežke BELI APHROID. Od 2016 delujeta z antropologom in intermedijskim umetnikom Miho Horvatominterdisciplinarni projekt Ambasada Svetlane Makarovič, ki ima svoj sedež v GT22 v Mariboru.
oktober 2012: Henrike von Dewitz in Simon Svetlik: Video pisma
Projekt video pisem nastaja kot izmenjava obdelanih video posnetkov, kot komunikacija med umetnikoma Henrike von Dewitz in SimonomSvetlikom. Pred leti sta namreč ugotovila, da njuni videoposnetki govorijo podoben jezik in začela video dialog.
Edino pravilo, ki sta si ga postavila, je bilo na kakršen koli način obdelati oz. dodelati prejeto video datoteko in jo poslati nazaj. Oba sta izmeničnoobdelovala datoteko, dokler nista ustvarila končnega rezultata, ko sta se sporazumno odločila, da zaključita s starim, oziroma začneta znova znovim pismom. Gledalci, kot tudi sama avtorja bi težko zaznali, kdo je ustvarjal dele video materiala, ki sestavljajo končni rezultat njunega videodela.
Video posnetki Henrike von Dewitz in Simona Svetlika temeljijo na manipulaciji izvirnih posnetkov skoraj priložnostnega, dokumentarnegaznačaja, ki pa na nek način odstopajo od vsakdanje normalnosti bodi si, da se odstopanje skriva v motivu, ali pa v pogledu umetnika. Vsebinaposnetega postanejo sprehodi v naravnih okoljih in mestih, dokumentacija efemernih instalacij, predmetov in živali, pokrajine in teksture sematerializirajo, izginjajo, zbledijo in se prekrivajo. Takšna metoda kompozicije jima omogoča poudarjene “bottom up” učinke umetniškega dela delaz močnim občutkom gibanja, napetosti, suspenza in podobnega. Na drugi strani jima način dopisnega ustvarjanja omogoča več možnih pripovediin specifično mešanico abstraktnih in dokumentarnih vidikov. Video pisma nastajajo v opuščenem formatu angažiranega dopisovanja, medtem koumetnika preizkušata komunikacijo v mediju digitalnega videa.
Predstavitev nastalih video del in kreativnega procesa samega bo izvedena kot multimedijska ambientalna postavitev sestavljena iz video del ter njihovih faz z zvokom in materialov, ki bodo dopolnjevali video del. Poleg tega bodo kot element postavitve tudi razglednice na katerih bodonatisnjene izbrane posamezne sličice izbrane iz nastalih video pisem.
Henrike von Dewitz
je bila rojena v Kölnu ZRN 1981, kjer je na Kölnski univerzi študirala antropologijo, geografijo in Afriške študije, nemščino kot tuji jezik (Goethe-Institut) in kasneje prevajanje nemško španske literature v Sevilla. Živela je v Kölnu (Nemčija), Montevideu (Uruguaj), Nancyu (Francija) inLjubljani (Slovenija); dela kot učiteljica nemščine, prevajalka ter kot foto in video umetnica. Od 2013 do 2019 je deltala v selekcijski ekipi zadokumentarne filme fri Mednarodnem filmskem festivalu Nancy-Lorraine. Decembra 2019 je kot artist in residence pri Laboratorio CINE Fac en elCCE v Montevideu (Uruguaj), začela delati tudi s formati Super 8 in 16. Njena umetniška pot se je začela med tri letno delavnico Kölnskegagledališča s črno belo fotografijo in delom v foto laboratoriju pri Studiobühne Köln (Germany).
november 2023: Tatiana Kocmur in Francisco Tomsich: Rdeče niti #3
Rdeče niti #3 je tretja edicija raziskovalnega projekta Rdeče niti Translacije | Traslación – platforme za produkcijo, razstavljanje in raziskovanjeperformativne umetnosti, ki sta jo ustvarila umetnika Tatiana Kocmur in Francisco Tomsich. V okviru platforme od leta 2018 umetnika razvijata projekt Rdeče niti.
Rdeče niti je model umetniškega raziskovanja performativne umetnosti osredotočen na recepcijo performativnih umetniških del s strani oseb, ki so bile prisotne v kraju in času, v katerem je bilo določeno delo narejeno. Za prvo raziskovalno delo tega projekta sta izbrala performans Where is the line? umetnika Franca Purga (Galerija Škuc, Ljubljana, december1998). Rezultate dela sta predstavila kot multimedijsko instalacijo na razstavi Rdeče niti #Where is the Line? v prostorih RAMPA LAB (GalerijaKapelica, Ljubljana, maj 2018). Kot drugi raziskovalni primer sta izbrala performans TV dražba umetnice Martine Bastarda(TV Pika, Ljubljana, 8.4. 2003) in ga predstavila v obliki performativne predstavitve in video instalacije (Rdeče niti #TV Dražba, Projektna soba Zavoda SCCA –Ljubljana, 9. 10. 2019). Leta 2021 sta bili obe deli predstavljeni na razstavi Rdeče niti v Galeriji Salsaverde (Izola, november 2021).
Za tokratno izdajo Rdeče niti #3 se bo Translacija | Traslación osredotočila na historični performans izveden v sami Cirkulaciji 2 (C2). Z delombosta raziskovalca povezovala zgodovino tega prostora, ki ga od začetka vodijo umetniki, z njegovo sedanjostjo – skozi razpravo o performativu in njegov pomen v zgodovinskem kontekstu delovanja interdisciplinarne postaje C2. Cilj raziskave bo najti soglasen pogled o tem, kateri je bil po mnenju kolektiva in njihovih poznavalcev prvi performans izveden v okviru C2.
Rezultati dela bodo ob koncu leta 2023 prikazani v prostorih C2 kot site-specific razstava. Njena postavitev in uporaba materialov bo v dialogu z zgodovinskim C2 modus operandi –apropriacija proizvodnih metodologij, uporaba materialov, splošnih estetskih rešitvah in posebnih medijskih strategij.