Peter Rauch: Ponavljanje – samostojna skupinska razstava

Published on September 16th, 2017

Otvoritev “samostojne skupinske razstave” Petra Raucha v Cirkulaciji 2 | Tobačna Ljubljana bo v torek, 19. septembra 2017 ob 20.00; na ogled do 30. septembra 2017. Razstava je odprta vsak dan od 12.00 do 18.00. Dvojčica se dogaja v MSUM – Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi-> PREPIH | Peter Rauch: Paviljon.

 Luka Prijatelj: De-ikonizacija, 2016

Luka Prijatelj: De-ikonizacija (ALUO, UL, 2016)

“Ponavljanje” je prostorsko-performativna instalacija, ki izhaja iz fotografskega medija in se razširja v polje situacije, srečnja mimoidočh z razstavljenimi objekti. Rauch zasnuje razstavo skozi radikalne reze v ustvarjena dela, iztrgane fragmente iz zaključenih zgodb in na ta način ustvari prostorski kolaž, instalacijo, kiparsko-fotografsko postavitev, ki jo umesti v izbrani prostor. Nastalo delo je predlog, so navodila, usmeritev gledanja, izkušanja, mišljenja, nikakor pa ne dokončno delo.

Razstava je živ organizem — v Rauchovo postavitev, bolj rečeno predlog postavitve posegajo avtorji, gledalci, zaposleni, naključni mimoidoči z namenom, da od ustvarjenega preidemo k ustvarjalnemu, od dela k delovanju.

Sodelujoči ustvarjalci:
Urška Aplinc, Maja Burja, Erik Emeršič, Peter Fettich, Teja Gerkman, Peter Gorenšek, Jure Goršič, Anže Grabeljšek, Jure Grom, Blaž Janežič, Dušan Letnar, Teja Miholič, Tilyen Mucik, Nik Erik Neubauer, Žiga Palčar, Matic Pandel, Simon Podgoršek, Urška Preis, Luka Prijatelj, Lucija Rosc, Bojan Salaj, Nejc Trampuž

V petek, 22. septembra se razstavi pridodaja zvočni in video nastop HuxterlTronic, ki je neznani znani, v raznolikosti neulovljivi Dani Bedrač, ki se mu z ločenim zvočno-vizualnim performensom pridruži ravno v Ljubljani gostujoči prodorni ruski umetnik ::vtol:: (Dmitri Morozov).

O kakšnem ali katerem ponavljanju je govora?
Na prvem mestu je to ponavljanje delovnega razmerja. Na ravni ustvarjalcev je to ustvarjalni proces, rutina ali ponavljajoči se vzorci razbijanja rutine, v študijskem kontekstu je to ponavljanje v procesu učenja, osvajanja veščin, utrjevanja znanja, v pedagoškem pogledu je to ponavljanje oblik študijskega programa predavanj, vaj, konzultacij, vse to v različnih institucijah, z različnimi ljudmi, ob različnih časih. Iste vsebine, isti problemi, iste zadrege, iste rešitve pa hkrati vedno izpostavljajo razlike, ponavljajo razlike.

Druga raven je metodološka: ponavljanje v katerem koli od naštetih procesov je ponavljanje znanega za doseganje neznanega, nemisljivega. Skozi vztrajanje na istem pretendiramo po novem. Vsak postopek se zavezuje določeni ponavljajoči sekvenci, algoritmu, ki privede do pričakovanega rezultata in tako vzpostavlja okvir, v katerem bodisi vznikne nepričakovano bodisi se nepričakovano potrdi.

Tretja raven je ponavljanje samega ponavljanja, ponavljanje brez istega, sistemsko ponavljanje same možnosti vsega naštetega. Gre za konceptualno najzahtevnejšo in hkrati najbolj elementarno raven — možnost, da se posamezne ponovitve združijo v ponavljanje, da posamezne geste tvorijo koncept, ki ni nekakšna miselna abstrakcija, temveč materializirana gesta.
Pri vsem tem so seveda v formalnih podrobnostih zanimive še razne oblike likovnega ponavljanja, lingvističnega niza, psihopatološke prisile k ponavljanju, filozofskega večnega vračanja, mitoloških ciklusov itn.

Produkcija: Trajekt – Zavod za prostorsko kulturo, Ljubljana
Koprodukcija: Cirkulacija 2
S podporo Mestne občine Ljubljana.