Cirkulacija, sobota 20. december 2008 ob 20.30

Cirkulacija 2 nekdanji tovarni Rog vabi na zadnji letošnji dogodek v seriji konzumne serije (doslej: Okus Cirkulacije, Cirkulacija na žaru, Hobotnica s polento, Cirkulacija pod pritiskom, Čisto navaden dan v Cirkulaciji) v okviru katerih smo gostovali tudi na festivalu Sajeta v Tolminu, Kopergroundu v Kopru in na Paralelnih svetovih v Metelkovi Mestu. Tokratna tema bi lahko bila kar Konzum. Konzum se začne v soboto – po osmi uri zve?er.

Sodelujoči bodo zvokarji Boštjan Leskovšek, Stefan Doepner, Ksenija Čerče in Milan Kristl ter podobarji Majda Gregorič, Borut Savski in morda še kdo. Predstavljali bodo impresije in ekspresije z orodji, ki so jih razvili ali kupili v zadnjem ?asu.

Razvoj ali nakup?

Stefan Doepner je razvil tri modele rotacijskih zvočniško-mikrofonskih sistemov, ki po principu delujejo kot starodavni efekt “lessley” in pasivni zvo?niški vir spremenijo v aktivni inštrument. Boštjan Leskovšek pa je kupil nekaj primerkov “Buda mašinc”, ki v neki drugi kulturi služijo za doma?o duhovno rabo, v naši kulturi pa podobne funkcije nimajo in so le ceneni izdelki. Kako znotraj množi?nega industrijskega izdelka namenjenega sleherniku poiskati kreativne momente – svobodo izraza.

Podobarji pa se bomo ukvarjali z razli?nimi na?ini neposrednega zajema slike in sprotnih operacij na živem (video) tkivu.

Teza o Konzumu:

Če je verjeti pametnim, je konzum ideologija današnjega časa, pomeni pa uresničevanje človeka v vlogi potrošnika – ene od strank na tržišču. Trditev, da je potrošnik kralj, je seveda mistifikacija njegove trenutne vloge, nasprotno dejstvo pa je, da je potrošnik, ki ni plačilno sposoben – berač. Oziroma, tudi to dejstvo je na tržišču zabrisano, saj je berač v kupoprodajnih odnosih podjetnik, ki prosto nastopa na tržišču (in je v tej vlogi prejemnik denarja ali blaga – in ne potrošnik). Pravzaprav se s samopoimenovanjem v kralja ulice berač prav tako zamaskira in pridruži totalni brezrazredni sreči vladavine konzuma – da smo vsi pravzaprav kralji. In kjer so vsi kralji – nobeden ni kralj.

Vsi berači? Nikakor, saj podobni paradoksi pri identifikaciji le kažejo na to, da je potrebno spremeniti sistem vrednotenja / identifikacije vlog – torej: spremeniti diskurzivno polje. Izstopiti iz vrednostnega sistema, ki ga določa ekonomija?