BIG BANG vs STRING THEORY / big-bend Cirkulacija 2
Published on October 25th, 2022Petek, 28. oktober 2022 ob 20.00:
BIG BANG vs STRING THEORY
Ronald Gonko, Robert Lisek, Stefan Doepner, Borut Savski
Ronald Gonko predlaga:
Simulacijo s pomočjo skupine štirih performativnih umetnikov ali umetnikov s področja računalniških umetnosti, video umetnosti, ali skladatelji računalniške glasbe – in bi se kot taki vključili v skupinski živi performens.
Osnovna tenzija koncepta se nanaša na Baudrilliardovo besedilo “Simulaker in Simulacija | Simulacra and Simulation” (1981), v katere Jean Baudrillard zastavi: “Simulaker ni nikoli tisto, kar prikriva resnico – to je resnica, ki skriva, da je ni. Simulaker je res”. Besedilo se nanaša na vprašanje, kaj je realnost – še posebej v svetu elektronskih in digitalnih naprav – ki proizvajajo podobe – “sence”.
KRAFTWERK (nemški elektronski pop bend) so se v nekaterih svojih nastopih in intervjujih po izidu albuma „Mensch-maschine“ (1978) pojavljali napravljeni kot nežive lutke, da bi do absurda zmanjšali pomen njihovih osebnosti v vlogi pop zvezdnikov.
Big Bang se asociativno/ besedoklepsko nanaša na big-bend, saj je avtor v osnovi glasbenik. Njegova osnovna želja je na enem mestu zbrati veliko glasbenikov, ki bi prešli trenutno izjemno razširjeno – a zelo reducirano situacijo – prakso eksperimentalnih solo in duo performensov. Ti se vodijo kot osebne umetniške ekspresije. Tudi javne predstavitve teh projektov potekajo na način umetniških predstavitev (in ne glasbenih). Avtor takšno prakso postavlja pod vprašaj, saj na drugi strani skrajne individualizacije obstaja segment človeškosti, ki se mu reče kolektivna pripadnost, ki ni le negativna, ampak ima v prenešenih pomenih širše dimenzije: posamezno je le del celote – človek pripada družbi, človek kot družbeno bitje. Fiziološka podstat obstaja – reče se ji empatija. Pripadnost človeški vrsti. Civilizacija tudi ni konstrukt individualnosti – prej je tako skrajno atomizirani individuum (-> davkoplačevalec) civilizacijski konstrukt.
Ronald Gonko kot vodja kar nekaj številčno močnih skupinskih glasbenih projektov se bolj kot kdo drug zaveda možnosti kohezivnega kolektivnega glasbenega telesa. Opisuje stanje duha, ko takšno izvajalsko telo dosega umetniške presežke. Pri tem omenja čisto fizično-psihološke aspekte.
Simulacija BIG-BANG performensa v izvedbi “big-benda” bi torej morala biti “večja” – oziroma bi morala na nek preseči “veličino” svojih sestavnih delov – članov. To bi se lahko multipliciralo z dodanimi izvajalci – računalniki, povezanimi v skupino s pomočjo programiranih nevronskih mrež. Umetna inteligenca, ki prav tako prispeva k “odtujitvi” – če odtujitev razumemo kot odmik rezultata od posameznikovega dejanja/ hotenja.
Ronald Gonko je glasbenik in umetnik zvoka iz Berlina s poudarjeno eklektičnimi stili – v obliki eksperimentalne elektronike sta bila to Berlin Synthesizer Orchestra in anti-elektro Stop Disco Mafia – pa do akustičnih izrazov v skupinah, kot so Kapaikos (Polka-Punk, PP) in Mariahilff (obskurne kantavtorske stvari). V solističnih nastopih raziskuje meje med resnim umetniškim pristopom in nesmiselnim neo-dada zvokom z uporabo zvočnih naprav za obdelavo signalov, lo-fi elektroniko, najdenimi zvočnimi artefakti/ zvočili – ter lonci, ponvami in klobukom podobnimi gongi. V skupinskih nastopih deluje drugače: ne glede na stil, preferira visoko izurjenost skupine, saj edino na ta način nastopi trenutek kolektivnega zavednega – na račun individualnega nezavednega.
https://soundcloud.com/rgonko
Robert B. Lisek je umetnik, matematik in skladatelj, ki se osredotoča na sisteme, omrežja in procese (računalniške, biološke, družbene). Sodeluje pri številnih projektih, ki se osredotočajo na medijsko umetnost, kreativno pripovedovanje in interaktivno umetnost. Njegovo delo, ki se opira na postkonceptualno umetnost, umetnost programske opreme in metamedije, namerno kljubuje kategorizaciji. Lisek je pionir umetnosti, ki temelji na umetni inteligenci in strojnem učenju. Lisek je tudi skladatelj sodobne glasbe, avtor številnih projektov in partitur na presečišču spektralne, stohastične, konkretne glasbe, musica futurista in noisea. Je avtor 300 razstav in predstavitev, med drugim: SIBYL – ZKM Karlsruhe; SIBYL II – IRCAM Center Pompidou; QUANTUM ENIGMA – Harvestworks Center New York in STEIM Amsterdam; TERROR ENGINES – WORM Center Rotterdam, Secure Insecurity – ISEA Istanbul; DEMONS – Beneški bienale (spremljevalni dogodki); Manifest proti Manifestu – grad sodobne umetnosti Ujazdowski, Varšava; NEST – ARCO Art Fair, Madrid; Float – kulturni svet spodnjega Manhattna, NYC; WWAI – Siggraph, Los Angeles.
https://lisek.bandcamp.com/
Stefan Doepner, rojen 1966 v Bremnu (Nemčija). Študiral likovno umetnost in interaktivno televizijo na likovni akademiji v Bremnu (1991/1996). Med drugim je soustanovitelj inštituta f18 (1996), KUD-a Obrat (2006, Ljubljana) in Cirkulacije 2 (2007, Ljubljana). Med reference šteje zvočno oblikovanje za Stelarca – Motion Prosthesis in Exoskeleton, 1998 – 2014; od 2012 je član glasbene skupina 300.000 V.K., glasbena spremljava za predstavo Črna magija – Bela tehnika V. Repnika, I. Štromajerja, R. Klančnika na EPK Velenje; sodelovanje pri projektu Platforma za totalno umetnost; mednarodni mini festival Cirkulacija 2: Zvok organizma – organizem zvoka v galeriji Aksioma; sodelovanje na festivalu Speculum Artium 2013, DDT Trbovlje; 2014 Jedinica_Jedan vol.2, in 300.000 V.K. Instalacija, skupinska razstava Kozmos, Mestna galerija, Ljubljana; gostovanje na Steirischer Herbst 2017 kot del projekta „The Sound of the Internet of Things“. V letu 2019 sodelovanje pri projektu Cirkulacija 2: Kakofonija-kakovizija v Osmi/zi Ljubljana. Itd.
http://www.f18institut.org/
Borut Savski, rojen 1960 v Ljubljani je intermedijski umetnik, skladatelj in producent, ki daje velik poudarek zvoku – ob sočasni uporabi tehničnih rešitev za nevsakdanje instrumente in avtonomne zvočne in vizualne strukture/ skulpture. S tem so tesno povezane mikrosocialne situacije, v katere vstopa in/ali jih kreira. Med leti 1979-1984 študij elektronike na Fakulteti za elektrotehniko. Med leti 1993 in 1997 redno zaposlen na Radiu Študent kot vodja organizacije in izvedbe programa. Po letu 1997 skrbnik iniciative Ministrstvo za eksperiment na Radiu Študent, ustanovljene za raziskovanje in uporabo novih medijev. Od leta 2004 samozaposlen v kulturi. Različna in številna sodelovanja, organizacije in soorganizacije dogodkov/ festivalov. Ogromno dela v programu Cirkulacije 2, kjer se udejanja koncept sodelovalne raziskovalne in eksperimentalne umetnosti in predvsem post-disciplinarne umetnosti – ko umetniki suvereno posegajo in družijo vse sfere umetnosti in v družbeno-angažirano situacijo.
http://www.ljudmila.org/~savskib/
