In beseda je meso postala \\ DRUGI poskus prvega ljubljanskega pesniškega festivala
Premierno v torek, 24. 3. 2026 ob 21.00
Ponovitvi v ponedeljek, 30. 3. ter v sredo, 1. 4. ob 20.00
— obsegata živo komponiranje zvočne poezije, obisk kamre ter ogled animacije.
Četrti večer Ljubljanskega festivala poezije v Cirkulaciji 2 bo v znamenju poezije v njenih različnih telesnih oblikah. Nekoliko bolj klasičnemu branju sicer neklasične in poetsko raznolike poezije Edit Paf alias Andreje Štepec in Inga Vitmana Örija, bo sledilo komponiranje zvočne poezije v živo Sergeja Harlamova in Jurija Podgorška. Ljubljanski javnosti bosta ponovno predstavila Manifest senzorične poezije in pripadajočo mu mučilno kamro, ki jo bo tokrat dopolnjevalo tudi novo intermedijsko delo Zvočni zapis mašila z mašilom. Za hrupen in kakofoničen zaključek večera bo poskrbel pesnik Blaž Božič, tokrat v vlogi noise guruja SsmKOSKa.
8 dni, 11 prostorov, 11 dogodkov in maratonsko branje
Dogodek je del programa Drugega poskusa ljubljanskega festivala poezije, ki se bo v različnih prostorih v Ljubljani odvil med 21. in 28. marcem.
Festival na pobudo Dejana Kobana in Nežke Struc s partnerji, koproducenti in soorganizatorji pripravlja pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature. Program sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo RS.
Festivalski program: https://mestoliterature.si/novice.html
Ingo Vitman Öri je pesnik mlajše generacije, Sin svoje roke pa je njegov pesniški prvenec in predstavlja prvo pesniško zbirko trans pesnika na Slovenskem. Öri je študent umetnostne zgodovine in sociologije, sodeluje pri festivalu angažiranega pisanja Itn. in pri avtonomnem študentskem prostoru K17. Sodeloval je pri dijaških pesniških večerih Spekter (org. Novi dijak), na Menjalnici poezije (festival Itn.), Velikih lezbičnih branjih (ŠKUC), pri Kviropisju (Kud Kentaver) in drugod.
Andreja Štepec je poleti leta černobilovega rojena Jeseničanka. Magistrirala je iz italijanskega jezika in književnosti ter pedagogike in andragogike. Objavljala je v revijah kot so I.D.I.O.T., Sex Zin in Lud Literatura in je prevedena v nemški, ruski, angleški, albanski, madžarski, češki in španski jezik. Gostovala je na različnih festivalih po Evropi, od Prage, Dunaja, Vaduza, Českih Budějovic, Londona do Brașova v Romuniji. Njen pesniški prvenec z naslovom Edit Paf (2018, LUD Šerpa) je bil leta 2019 izbran za kritiško obravnavo na Festivalu Pranger. Leta 2022 je prav tako pri LUD Šerpi izdala drugo pesniško zbirko Jesenožki (jst sm tok utrujena), ki je bila ponovno uvrščena v kritiški izbor Festivala Pranger 2023. Literarni kritiki so Jesenožke uvrstili tudi med 10 najboljših in najzanimivejših slovenskih knjig leta 2022 v brošuri 10 books from Slovenia 2023, ki jo vsako leto uredi in izda Center za slovensko književnost. Poleg tega je bila dolgoletna sodelavka Radia Študent, kjer je pisala predvsem filmsko kritiko s katero se še vedno ukvarja in občasno objavlja v reviji KINO! ter prevaja iz italijanskega in angleškega jezika in ustvarja video poezijo kot je npr. kompilacija pesmi Jesenožki ter ločen video, z uvodno pesmijo iz zadnje zbirke, Fnt moj, bodi moj dobar klastrfak. Živi in dela v Ljubljani, a se redno vrača na rodne Jesenice.
Sergej Harlamov (1989) je pesnik, sociolog in komparativist. Leta 2011 mu je kot zmagovalcu Festivala mlade literature Urška izšel prvenec Jedci. Sledili sta zbirki Mnogoboj mitologij (2019, nominacija za nagrado kritiško sito in Jenkovo nagrado, uvrstitev v pregledni bilten Centra za slovensko književnost Ten Books from Slovenia) ter leta 2022 še Hypomnemata ali Obnovimo osnove pisanja (nominacija za Veronikino in Jenkovo nagrado ter uvrstitev v program festivala Pranger). V istem letu ga je Velenjska knjižna fundacija uvrstila tudi na ožji seznam kandidatov za nagrado velenjica-čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni opus. Za svojo interdisciplinarno diplomsko nalogo
Michel Houellebecq in arheologija sedanjosti je prejel fakultetno Prešernovo nagrado. Občasno se znajde v vlogah publicista in prozaista, pa tudi vokalista v audio-vizualnem kolektivu Marta Fakuch.
Jurij Podgoršek (1992) je ustvarjalec strojnih in digitalnih vmesnikov, ki posredujejo med polji giba, slike in zvoka, programer, skrbnik računalniške infrastrukture in soavtor oddaje tehno klistir na Radiu Študent. Samozaposlen v kulturi kot avtor radijskih oddaj in intermedijski umetnik. Soustvarja v Cirkulaciji² in drugje, aktivno sooblikuje skupnost za samoupravno prosto gostovanje Kompot, upravlja spletno literarno mikrozaložbo kreten.si.
Blaž Božič — SsmKOSK, rojen leta 1991 v Ljubljani, je pesnik, glasbenik, klasični filolog in prevajalec. Trenutno je doktorski študent na Oddelku za klasično filologijo FF UL, kjer pripravlja disertacijo na temo zadnjega epa antike, Epa o Dionizu Nonosa iz Panopolisa. Izdal je chapbook Grč (KUD Kentaver, 2011) in tri pesniške zbirke, Potem smo si vranice odprli na nežno valujoči livadi (KUD France Prešeren, 2013), K območnim poročilom (Center za slovensko književnost, 2016) ter zadnjo mleček, žbunje: grobovi v njem (Center za slovensko književnost, 2022). Njegove pesmi so bile prevedene v srbščino, angleščino, nemščino, grščino in ukrajinščino. Kot kitarist skupine nevem nevem in človek za eksperimentalnim breakcore-glitchcore-noise projektom SsmKOSK je zavezan tudi področju glasbe in zvoka.
