V ponedeljek, 9. septembra 2024, od 17. ure dalje, vas vabimo v Cirkulacijo 2, podhod Ajdovščina Ljubljana, da se udeležite interaktivnega projekta

Daniel Leber – PSYCHO SOMA

Razstava bo odprta 9. – 14. Septembra od 17.00 do 20.00.

Interaktivni projekt Psycho Soma je povabilo k razmisleku o naravi risanja. Izhajajoč iz semantičnih razlik med angleškima pojmoma labyrinth in maze ter z uporabo idej avtomatskega risanja surrealistov in situacionističnega derive-ja, razstava obiskovalce vabi, da raziščejo javni prostor, začenši v C2, kjer z oblikovanjem vozlov iz blaga, traku različnih barv najprej ustvarjajo mentalno risbo, ki jo kasneje lahko materializirajo in vključijo v razstavo. V razstavnem prostoru C2 bodo na ogled tudi risbe in zapiski avtorja ter drugih posameznikov, ki se navezujejo na ta eksperiment.

Daniel Leber, argentinski umetnik slovenskega porekla, ki se običajno ukvarja s slikarstvom, risbo in kiparstvom, v interaktivnem projektu Psycho Soma izkorišča prostor C2 in njegovo okolico kot izhodišče za eksperimentiranje z novo obliko risanja. Prostor postane sprožilec, ki um spremeni v platno in telo v svinčnik. Ali ni podoba vedno mentalna projekcija celostne izkušnje? Razstava obiskovalce vabi, da raziščejo javni prostor, začenši v C2, kjer z oblikovanjem vozlov iz blaga, traku različnih barv najprej ustvarjajo mentalno risbo, ki jo kasneje lahko materializirajo in vključijo v razstavo. V razstavnem prostoru C2 bodo na ogled tudi risbe in zapiski avtorja ter drugih posameznikov, ki se navezujejo na ta eksperiment.

V angleščini besedi Labyrinth in Maze označujeta dva popolnoma različna pojma. Maze je zapleteno potovanje z mnogimi zavajajočimi potmi, ki je zasnovan tako, da zmede in dezorientira, kjer se med zlahka izgubimo. Nasprotno pa ima Labyrinth eno samo pot, enoten in neprekinjen potek, ki nas vodi proti središču ter nato nazaj na začetek. V različnih kulturah je bil labirint uporabljen kot meditativno orodje, introspektivno potovanje, ki vodi popotnika k globljemu razumevanju samega sebe in svojega okolja. Za pot skozi labirint sta potrebna le čas in potrpežljivost.

Toda kaj se zgodi, če na labirint naložimo ideje avtomatskega risanja surrealistov in situacionističnega derive-ja? Vprašanje odpira nov spekter možnosti za razumevanje prostora (javnega in mentalnega) ter gibanja z ustvarjalne perspektive. V iskanju razširjanja in problematiziranja mej risanja je Leber izvedel serijo sprehodov (enega na dan), ki jih je označeval z vozli iz blaga, traku različnih barv. Ti označujejo mentalno oblikovanje risbe znotraj prehajanja javnega prostora. Sprehodi, prepleteni z nepredvidljivimi zapleti urbanega življenja, privedejo do nove grafično-mentalne izkušnje, katere rezultat je nemogoče predvideti vnaprej.

S postopnim prekrivanjem teh sprehodov, se ustvarja kompleksna mreža linij, vizualna predstavitev časa in prostora, ki kaže prehojene poti brez določenega cilja. Ta progresivni postopek ne odraža le namerno izbranih poti, temveč tudi naključna srečanja in nepričakovane ovire, ki se pojavijo v urbanem okolju. Gre za umetniški proces, v katerem se javni prostor spremeni v platno, preprosta gesta sprehajanja pa v živahno in spreminjajočo se risbo.

Kdaj si nazadnje hodil po mestu brez določenega cilja? Si že kdaj poskusil narediti imaginarno risbo brez papirja in svinčnika? Predstavljaj si, da tvoje noge rišejo nevidne črte, ki jih vodita le radovednost in naključje, s tem pa ustvarjajo mentalni načrt, ki odraža tako tvoje notranje stanje kot tudi mesto v stalni preobrazbi. Tovrstno risanje si prizadeva raziskovati urbano pokrajino na način, ki je hkrati meditativen in ustvarjalno osvobajajoč.

Daniel Leber (1988, Buenos Aires, Argentina). Odraščal je v Malaver, v okrožju San Martín, v slovenski skupnosti. Diplomiral je kot profesor likovnih umetnosti in umetnostni zgodovinar na Univerzi v Buenos Airesu (UBA). Leta 2012 je sodeloval v Programu umetnikov na Univerzi Torcuato Di Tella (UTDT). Leta 2022 je prejel prvo nagrado Itaú Visual Arts. Prejel je umetniške štipendije fundacij ASEF, Oxenford, Nacionalnega umetniškega sklada (FNA) in Banco de San Juan. Njegove zadnje samostojne razstave so bile »Endokosmos« (Smol, 2023), »Idea Fija« (Calvaresi Contemporáneo, 2022), »Leberinto« (Isla Flotante, 2021) in »Pedo Místico« (PM galerija, 2020). Sodeloval je na več skupinskih razstavah, med drugim na »Zgodovina domišljije v Argentini« (2019, Museo Moderno, kurator Javier Villa) in »Občinska češnjeva zabava« (2019, Piedras Galería, kurator Juan Laxagueborde). Raziskuje delo Federica Manuela Peralta Ramosa, Liliane Maresca in Joaquína Torres-Garcíe. Je urednik Detoxa, revije za mistiko in aktualne zadeve. Vodi študijsko skupino za metafiziko in ezoteriko v LAR-Buenos Aires, eksperimentalni meditacijski prostor v Pulpería Mutuálica, in skupaj z Martéjem vodi skupino za raziskovanje zaznav v Galeriji Media. Živi in dela v mestu Buenos Aires.