Kaja Janjić: ManoAmano/Soočenje
Po dvotedenski rezidenci v Cirkulaciji 2, avtorica Kaja Janjić in soustvarjalke Gea Erjavec, Alja Lacković in Petra Hrovatin odpirajo vrata svojih vaj za publiko in vabijo, da se jim pridružite na prikazu dela v nastajanju plesno-intermedijske predstave ManoAmano/Soočenje, ki bo 3. julija 2026 ob 19ih v Cirkulaciji 2.

Projekt ManoAmano/Soočenje raziskuje prepletanje svetov treh žensk, svetov moškega in ženske, svetov moškega in vseh “ostalih” ter preplet odrskega fizičnega sveta in spletnega cyber prostora. Je hibridni gibalno avdio-vizualni dogodek s tremi izvajalkami, ki združuje ples/gib z igro/glasom, fizični svet s spletnim in živo performativnost z editiranim posnetim podcastom.
Raziskuje prenasičenost sveta informacij in istočasno manko podatkov. Trije glavni tematski fokusi projekta so nasilje nad ženskami in družbeni molk, predstava raziskuje fizično, psihično in digitalno nasilje, ter načine, kako ga družba normalizira in potiska iz vidnega polja, kot drugi in vzporedni tematski fokus je vzpon mizoginega “alfa-moškega” diskurza, alfa-moški podcasti kot “samopomoč” reproducirajo hierarhije, spodbujajo dehumanizacijo, strah, manipulacijo in sovraštvo do žensk in ranljivih skupin. Tretji tematski fokus so podatkovne praznine (Invisible Women: Caroline Criado Perez), ki sprašujejo; “Kaj se zgodi s telesom, ki ga podatki ne vidijo?” in “Kako obstajati, če nisi zabeležena?. Predstava želi ustvariti prostor, kjer telo na novo zapiše izbrisane izkušnje.
Trojno telo, tri plesalke, tri preformerke, ki utelešajo tri odzive na nasilno realnost. Utelešajo tri različne izkušnje; Telo, ki se upira. , Telo, ki se prilagaja. in Telo, ki izginja. Vzpostavljamo dve vzporedni gledalski izkušnji, on-set (v živo v prostoru) in off-set (spletni prenos). Različni gledalski izkušnji razkrivata razpoke v načinu, kako družba konstruira podobe žensk, normalizira nasilje ter ustvarja podatkovne vrzeli, ki izbrišejo določena telesa in njihove izkušnje iz vidnosti.
Izhodišče predstave je konflikt med telesom in diskurzom, med telesom, ki govori skozi gib, prezenco, napor in ranljivost ter med glasom, ki prihaja iz podcast formata, snemanja v živo, distorzij, komentarjev in digitalnih fragmentov. Ti dve entiteti se neprenehoma soočata – mano a mano, roka proti roki, telo proti sistemu, glas proti statistiki.
Kaja Janjić je kot plesalka in koreografinja svojo profesionalno pot začela leta 2006 z uspešno zaključenim študijom na SEAD – Salzburg Experimental Academy of Dance. Njeno delo se razteza od plesa do gledališča, kabareja, otroških predstav in glasbe. Leta 2013 je z Maticem Bobnarjem ustvarila svoj prvi avtorski projekt – duet Pas De Tea v produkciji Flota. Leta 2016 je ustvarila solo predstavo Cianoza v sklopu festivalov Svetlobna Gverila in Ukrep. Leta 2018 je skupaj z Geo Erjavec ustvarila plesno gledališko predstavo Ali si z nami? v produkciji Plesnega foruma Celje. Leta 2019 je skupaj z Urško Preis ustvarila glasbeno gibalni performans Razgaljeno v produkciji Cirkulacija 2. V letu 2023 je ustvarila svoj drugi solo gibalno audio-vizualni preformans Zakaj tako jezno? Zakaj ne!? produkcije Plesni Teater Ljubljana.
Kot plesalka in soustvarjalka je v zadnjih letih sodelovala tudi z koreografom Janom Rozmanom, koreografom Jurij Konjarjem, režiserko Hristino Vasić Tomše, režiserko Barbaro Novaković, kolektivom Yebba (Alja Lacković, Petra Peček, Manca Trampuš) ter z finskim režiserjem Jari Juttinen. Od leta 2015 se na odru pojavlja, kot glasbena izvajalka pod psevdonimom Fraw Blanka.
Kot glasbenica trenutno deluje pod neodvisnima založbama Munje records in NoKlan recordings.
AVTORICA/KONCEPT: Kaja Janjić
IZVAJALKE in GIBALNE SOUSTVARJALKE: Gea Erjavec, Kaja Janjić, Alja Lacković
KOREOGRAFIJA: Kaja Janjić
GIBALNA ASISTENCA: Mojca Majcen
GLASBA: Kaja Janjić
SCENOGRAFIJA: Kaja Janjić in Gea Erjavec
KOSTUMOGRAFIJA: Gea Erjavec
VIDEO: Petra Hrovatin
KOPRODUKCIJA: Plesni forum Celje
SODELOVANJE: CIRKULACIJA 2 in DRUŠTVO ŠKUC

















