Žiga Palčar: Križanje // Cross-breeding
Published on October 23rd, 2025otvoritev 28. 10. 2025, 20.00
odpiralni čas 29. 10. 2025, 17.00 – 20.00
zatvoritev 30. 10. 2025, 20.00
Križanje je projekt, ki je nastal kot praktični del mojega diplomskega dela na VIST – Fakulteti za aplikativne vede, pod mentorstvom Petra Raucha. Delo sestavljajo različni strojni in programski elementi, primarno namenjeni reprodukciji podobe. V tokratni izvedbi ga tvorijo fotokopirni stroj, skenerji, tiskalniki, računalniki ter naprave za produkcijo zvoka.
Ideja izhaja iz vzpostavitve odnosa med napravami za zajem in prenos podob. Fotokopirni stroj in skenerji s svojimi površinami za zajem informacij so orientirani eden proti drugemu, tako da se površina fotokopirnega stroja in skenerja stikata ter se vzajemno kopirata in skenirata. Fotokopirni stroj zajema notranjost skenerja ter jo fiksira na papir, medtem ko skener zajema fotokopirni stroj med delovanjem in preko računalniškega vmesnika rezultat natisne ter shrani na trdi disk.
Skozi zanko teh operacij se ustvarja množica variacij istega posnetka, saj se svetlobna vira, ki osvetljujeta površini zajema, srečujeta na različnih mestih. Tako naprave, ki repetitivno izvajajo proces kopiranja, ustvarjajo vedno nove podobe. Proces skeniranja in tiskanja je avtomatiziran ter vzpostavlja zanko, ki se nenehno ponavlja ter z vsakim ciklom generira novo reprodukcijo – to natisne, shrani in projicira v galerijski prostor. Križanje, tako kot reprodukcija sama, ne ohranja enotne oblike, temveč teži k temu, da se spreminja.
Vizualni del instalacije dopolnjuje zvočni del. Naprave so ozvočene, njihov zvok pa se s pomočjo računalniškega orodja za obdelavo in produkcijo zvoka vrača v prostor v spremenjeni obliki. Tako kot vizualni je tudi zvočni del podvržen naključju: v zaporedje efektov so vpeljani algoritmi, ki naključno spreminjajo zvok ter ustvarjajo vedno nove zvočne krajine.
Kljub tehnični zasnovi Križanje ne cilja le na predstavitev zmogljivosti (zastarelih) naprav. Instalacija se hkrati dotika vprašanja množične reprodukcije podob in parafrazira nenehno težnjo sodobne informacijske družbe po produkciji in reprodukciji vizualnih vsebin. Z vzpostavitvijo hibridnega analogno-digitalnega sistema delo odpira prostor za razmislek o razmerjih med digitalnim in analognim, med originalom in kopijo ter o vlogi podobe v sodobnem družbenem kontekstu.
Reprodukcija reproduciranja je tako dejanska, operativna in simbolna gesta, ki povzema naš odnos do sodobne podobe, ki se nenehno spreminja, razpršuje in preoblikuje znotraj mrež pretoka informacij. Mesto, kjer bi pričakovali original, zaseda samo dejanje reproduciranja – reproduciranje reprodukcije. Ploskev, ki bi jo običajno zapolnil original, je prevzela reprodukcija sama – pulzirajoča v ritmu, ki ga narekujejo programi v sistemih računalniških organizmov.
Tehnična podpora: Jurij Podgoršek, Marko Batista
Sponzor: 001
Zahvale: Lina Rica, Rožle Palčar, Peter Rauch, Peter Gorenšek, Andreja Slavič, Julij Zornik (001), Kolektiv Študio, Anže Grabeljšek, Maša Pungartnik, The Canyon Observer
