{"id":8250,"date":"2021-08-08T14:32:06","date_gmt":"2021-08-08T14:32:06","guid":{"rendered":"http:\/\/www.cirkulacija2.org\/?p=8250"},"modified":"2021-08-16T14:11:58","modified_gmt":"2021-08-16T14:11:58","slug":"friformav-limen","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.cirkulacija2.org\/friformav-limen\/","title":{"rendered":"FriFormA\\V: L\u012aMEN"},"content":{"rendered":"

\u010cetrtek, 12. 8. 2021, ob 17.00 \u2013 Cirkulacija\u00b2<\/strong><\/span>, Podhod Ajdov\u0161\u010dina 2, 1000 Ljubljana<\/p>\n

L\u012aMEN<\/h2>\n

Izvajalci\/izvajalke:<\/p>\n

\u00b7 Tilen Lebar (elektronika in kompozicija)
\n\u00b7 Anja Clift (flavte)
\n\u00b7 Valentina \u0160trucelj (klarineti)
\n\u00b7 Tomas Vale\u010dka (elektronika in oblikovanje zvoka)
\n\u00b7 Stella Iv\u0161ek (vizualije)<\/p>\n

I. prvi del \u0161estkanalne zvo\u010dne instalacije, ob 17:00
\nII. vizualno glasbeni performans, ob 20:00
\nIII. drugi del \u0161estkanalne zvo\u010dne instalacije, ob 21:00<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

V februarju 2021 sem po spletu okoli\u0161\u010din naletel na termin ‘liminal spaces,’ ki v slovenskem prevodu nima druga\u010dne ozna\u010dbe kot prehodni prostor. Tovrstna ozna\u010dba vklju\u010duje v svoj opis zapu\u0161\u010dene stanovanjske objekte, hodnike, podhode, trgovske centre, pisarne, skladi\u0161\u010da, tovarne itd. Prvotna namembnost vseh teh prostorov je seveda, da so zapolnjeni in obljudeni. S tem, ko postanejo zapu\u0161\u010deni, izgubijo tudi svoj prvotni namen. Ob obisku tovrstnih lokacij ljudje poro\u010dajo o individualnih ali celo kolektivnih emocionalnih in spominskih reakcijah, seveda znotraj \u0161ir\u0161ega kulturnega okolja posameznice\/posameznika, ki vklju\u010dujejo dva fenomena, ki sta anemoia, ki se po svoji definiciji nana\u0161a na do\u017eivljaj nostalgi\u010dnosti do \u010dasa ali obdobja, ki ga posameznica\/posameznik nista do\u017eivela in kenopsia, ki ozna\u010duje do\u017eivljanje atmosfere posameznega zapu\u0161\u010denega prostora, ki prina\u0161a zunaj-kontekstualno zamolklost, ki prej ni bila prisotna, saj sta okolje ali prostor v svoje delovanje vklju\u010devala mno\u017eice ljudi.<\/em><\/p>\n

Prehodni prostori tako omogo\u010dijo izkustvo obeh omenjenih fenomenov. Ob nadaljnji raziskavi sem naletel na mnogoterost termina ‘liminal,’ ki se razteza \u010dez panoge antropologije in folklore (npr., vklju\u010dujeta iniciacijske obrede), religije (vklju\u010duje vsebine vnebohoda, reinkarnacije, itd.), psihologije (stanje samo-realizacije in prehodnost ter fazo razvijajo\u010de se osebnosti) in filozofije (stanje). V primeru iniciacijskih obredov mi je teorija Arnolda van Gennepa pribli\u017eala antropolo\u0161ki pogled na prehodnost. Gennep je strukturiral termin ‘liminality’ in ga v tem kontekstu povezal z latinsko besedo L\u012bmen, ki izra\u017ea ravno prehodnost ali prehod.<\/em><\/p>\n

Fasciniranost nad tovrstno prehodnostjo in antropolo\u0161kim definiranjem iniciacijskih obredov me je privedla do realizacije celove\u010dernega dogodka L\u012bmen, ki ravno tovrstno prehodnost prostora izra\u017ea skozi tridelno Gennepovsko strukturo. Na za\u010detku lahko prisluhnemo ‘pre-liminality,’ ki na metafori\u010den na\u010din zapu\u0161\u010da prvotno stanje in v tem primeru realizira minimalisti\u010dno sozvo\u010dje \u0161estkanalne zvo\u010dne instalacije. Okolje ne dopu\u0161\u010da razvoja in je z vidika harmonije, zvoka in makroforme izredno stati\u010dno. Notranje ravnovesje, ki se v tem primeru nana\u0161a na ambisoni\u010dna zvo\u010dna gibanja posameznih delcev harmonije, dopu\u0161\u010da in opozarja na \u017eivost zvo\u010dnega materiala. V drugem delu ve\u010dernega ‘obreda’ se vizualno zvo\u010dni dogodek v kontinuaciji nanese na drugo stopnjo ‘liminality.’ Makrostruktura drugega dela se navezuje na striktno predpisan sekven\u010dni razvoj dogodkov, ki tako omogo\u010dijo spremembe identitete prej omenjene stati\u010dnosti v ‘destruktivnost’ in te\u017eijo k razgibanosti zvoka znotraj mikro-procesov (vklju\u010dujo\u010d interference z mikrotonalnimi razlikami in utripajo\u010do zvo\u010dnost) ter makrostrukturi, ki zaobjema razvoj harmonije v sosledju spektralnih akordov F#, Bb, D, E, A, C in D. Preko uporabe sinteti\u010dnih in analiti\u010dnih tehnik, kot so akusti\u010dna odzivnost prostora, in\u0161trumentov, ring modulacije, frekven\u010dne modulacije in spektralnega niza, se zvo\u010dnost drugega dela razgiba in nanese tranzicijo v tretji del celove\u010dernega zvo\u010dnega dogodka L\u012bmen.<\/em><\/p>\n

Interpretacija zaklju\u010dnega dejanja ponovno vklju\u010di \u0161estkanalno zvo\u010dno instalacijo, ki tokrat ne vklju\u010duje ‘pre-liminality,’ temve\u010d prinese zvo\u010dno refleksijo posameznih odcepov iz drugega sklopa ‘liminality’ v druga\u010dno identiteto, ki je poimenovana ‘post-liminality.’ Z zaklju\u010dnim delom se dogodek vrne k identiteti zvo\u010dne instalacije in vzpostavlja sintezo med stati\u010dnostjo ter sekven\u010dnim razvojem, ki kontinuirano zaokro\u017ei celove\u010derni zvo\u010dno vizualni dogodek. <\/em><\/p>\n

\/ Tilen Lebar<\/p>\n

\n