{"id":12807,"date":"2026-03-05T00:00:38","date_gmt":"2026-03-04T23:00:38","guid":{"rendered":"https:\/\/www.cirkulacija2.org\/?p=12807"},"modified":"2026-03-15T13:40:31","modified_gmt":"2026-03-15T12:40:31","slug":"eva-mulej-vrabic-in-tatiana-kocmur-chrysalis","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.cirkulacija2.org\/eva-mulej-vrabic-in-tatiana-kocmur-chrysalis\/","title":{"rendered":"Eva Mulej Vrabi\u010d in Tatiana Kocmur: chrysalis"},"content":{"rendered":"

Premiera:<\/em> Nedelja, 8.3.<\/strong> ob 20.00<\/strong>, Cirkulacija2, Podhod Ajdov\u0161\u010dina, Ljubljana
\nPonovitvi:<\/em> Sreda, 11. 3.<\/strong> 2026 ob 20.00<\/strong>, petek,<\/strong> 13. 3.<\/strong> 2026 ob 18.00<\/strong><\/p>\n

Eva Mulej Vrabi\u010d (Oka)<\/strong> in Tatiana Kocmur<\/strong> razvijata nov multimedijski performativni projekt, ki vzpostavlja most med njunima na\u010dinoma ustvarjanja. Izhajata iz razumevanja \u010dloveka kot fluidnega telesa s prepustno ovojnico, ki se z drugimi povezuje in s tem tudi spreminja – se utele\u0161a, raztele\u0161a in so-postaja. Tako se v dolo\u010denem prostoru in \u010dasu ustvarja novo skupno telo, ki gradi ve\u010ddimenzionalne naracije. 5 glavnih stebrov raziskave – most, nebinarnost bivanja, ovoj, metamorfozo in telo – postavljata kot temeljno izhodi\u0161\u010de za ustvarjanje prostora ve\u010d\u010dutne izku\u0161nje, kjer se mediji, telesa in na\u010dini zaznave stikajo,
\nprepletajo in oblikujejo novo (ne)formo.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Projekt zdru\u017euje zvo\u010dno umetnost Eve Mulej Vrabi\u010d (Oka) in performativno umetnost Tatiane Kocmur. Umetnici sta v preteklih letih \u017ee sodelovali pri avdiovizualnih performansih (Rasti\u0161\u010de<\/em>, 2024; Meso<\/em>, 2024), kjer sta skupaj z drugimi ustvarjalkami raziskovali telesne in dru\u017ebene fenomene. S skupnim delom sta prepoznali \u0161tevilne sorodne interese, ki ju spodbujajo k razvoju avtorskega projekta, v katerem \u017eelita vzpostaviti most med njunima pristopoma.<\/p>\n

V sredi\u0161\u010de postavljata most kot simbol vmesnosti \u2013 prostor, kjer se mediji, telesa, na\u010dini zaznave in ravni obstoja stikajo, prepletajo in preoblikujejo v novo (ne)formo izra\u017eanja. Most razumeta kot performativni prostor, ki je nestabilen, fluiden in odprt za nepredvidene rabe. Tako kot zvo\u010dnost in telesnost tudi prostorskost v performativnih okoljih nastaja sproti; umetnice in gledalke jo soustvarjajo z vsakokratno prisotnostjo. Metodologija projekta temelji na enakovrednem razmerju med telesom, zvokom in prostorom ter na njihovem vzajemnem zrcaljenju. Energetsko polje, ki ga ustvarijo akterke in gledalke, lahko razvije specifi\u010den, transformativni u\u010dinek.<\/p>\n

Sodobne dru\u017ebene nestabilnosti narekujejo potrebo po novih na\u010dinih zdru\u017eevanja in skupnostnega delovanja. V fizi\u010dnih, digitalnih in virtualnih prostorih se odvijajo protesti, obredi, sre\u010danja in odlo\u010ditve \u2013 situacije, v katerih telesa s svojo (ne)prisotnostjo ustvarjajo performativni prostor diskurza.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Izto\u010dnico projekta predstavlja hidrofeministi\u010dna misel o \u010dloveku kot vodnem telesu, nerazdru\u017eljivem delu naravnega sveta. Voda je skupni element vseh \u017eivih bitij; povezuje notranje dogajanje \u010dloveka, ekologijo, umetnost in dru\u017ebeno kritiko ter ponuja nov ontolo\u0161ki okvir za razumevanje sedanjosti. V tem kontekstu postane voda simbol povezanosti, ki razbija hierarhije, temelje\u010de na razvr\u0161\u010danju in lo\u010devanju, ter odpira druga\u010dne, morda celo utopi\u010dne na\u010dine mi\u0161ljenja prihodnosti. Liminalen prostor je kaoti\u010den, zasi\u010den, prepusten in nestabilen \u2013 ne ponuja enozna\u010dnih odgovorov, temve\u010d pogoje za transformacijo in nebinarnost razmi\u0161ljanja in bivanja. \u010clove\u0161ko telo kot vodno telo v sebi nosi plime, oseke, tokove in pretoke informacij, zvoka in hranil. Body, to body, to body<\/em>. Izmenjava postane mogo\u010da \u2013 most je vzpostavljen.<\/p>\n

Umetnici se bosta v ustvarjalnem procesu posvetili procesom metamorfoze in iskanju nebinarnosti bivanja v kontekstu razumevanja \u010dloveka kot vodnega telesa, predvsem v smislu odlaganja zakrnelih oblik in oblikovanja novih stanj prisotnosti, ki temeljijo na odnosih in sobivanju. Nebinarnost razumeta kot na\u010din preseganja osebnih in dru\u017ebenih ustaljenosti, norm in zapovedi ter kot brisanje ostrih meja med polarnostmi. Metamorfoza reorganizira prostor in odpira teren za vznik novih, neznanih kri\u017eanskih teles.<\/p>\n

Performativni prostor zaznavata kot ovojnico, ki obiskovalko povabi v izku\u0161njo so-postajanja: v spremljanje transformacij med umetnicama, med njima in prostorom ter med zvokom in telesnim gestusom. Nastajajo\u010da ve\u010d\u010dutna situacija ne gradi linearne naracije, temve\u010d vzpostavlja odprt, procesualen okvir, v katerem se meje med mediji, identitetami in na\u010dini obstoja raztapljajo in znova oblikujejo.<\/p>\n

 <\/p>\n