Lately i am acquiring some finger dexterity again. The victims are some relatively newly developed instruments (turboguitars, turboflutes and cirkulinos). Here is a selection of cutouts from various live situations - mostly as parts of Cirkulacija 2 program - from 2020 onwards.
Umoblodnica - Zeleni zvoki (2021) Audio Video Video
Interdisciplinary impro group from Celje Slovenia with the project name Umoblodnica (Iva Tratnik, Andreja Džakušič, Keiko Miyazaki, Estela Žutić, Simon Macuh, Dalibor Bori Zupančič, Amper-o-mat). A recording of the performance on May 20, 2021 Circulacija 2 | underpass Ajdovščina Ljubljana.
Borut Savski - Elegija - soundtracks for a silent movie by Francisco Tomsich (2020) 0
Generative algorithmic composition excerpts based on realtime video data for Francisco Tomsich "ELEGIJA | ELEGY" video installation presented from 10th to 21st July 2020 at Cirkulacija 2 Ljubljana Slovenia. Elegija (Elegy) is a mournful song performed by ensemble of video installations, sculptures and sound installation – made specifically for Cirkulacija 2’s premises. The installation setup was totally site-specific – for the new space of Cirkulacija 2 in Ajdovščina subway.
ROR - Tehnoladja | Merikerho Helsinki (2018) Audio Video Sound
Field recordings in air and water during the Cirkulacija 2 visit in Finland. The place of rest and contemplation was at Future Lake near Helsinki and the performance place was on Merikerho club/ ship in Helsinki harbor. Boštjan Leskovšek was using the underwater recordings as his instrument. Here it is as separate album.
Cirkulacija 2 - Robotanika: Exodos | Post Maker Organism - Live! (2018) Audio Video Sound
A recording of Cirkulacija 2 (Stefan Doepner, Boštjan Leskovšek, Borut Savski) performance at Merikerho club Helsinki Finland on 20th October 2018. Visit was part of two-way exchange between Ljubljana and Helsinki (Cirkulacija 2 and Koelse = Association of experimental electronics – Kokeellisen Elektroniikan Seura)
Vabljeni_e v Cirkulacijo 2 na gibalni eksperiment OTS (Organsko Tehnološki Skupek) avtorjev Mirica Ačko, Liza Šimenc in Q700-UPM, ponedeljek 22. 4.2024 ob 20.00.
Liza
Mirica
Q700-UPM
Mirica Liza Q700-UPM
Q700-UPM Mirica Liza
Liza Mirica Q700-UPM Q700-UPM Mirica Liza
Šest sledi za seboj puščajo tri telesa.
Prvo je nosilec.
Drugo je upravljalec.
Tretje je prosti radikal.
Med seboj se spoznavajo in odkrivajo. Menjajo vloge. Preizkušajo pregibe. Razgibavajo zakrčenost.
Proces je namenjen skupnemu doživljanju in pomemben je tisti čas, ko so en ob drugem, drugi na
tretjem, prepleteni. Nepričakovano dvignjeni, naloženi, preobrnjeni. Pričakovano sedeči, samostojni,
vzdvignjeni. V kopici udov in okončin, od spodaj navzgor, kakšnega pogleda je svet? Zdaj te vidim,
zdaj te ne. Za zaprtimi očmi se pojavi neskončno prostora. Medprostor se veča. In ponovno skrči.
Vdih, izdih. Različnost teles se izkaže kot prostornina dialoga. Pritisk na točko povzroči zvok, verižni
premik. In pogovor gre tako naprej. Učinek padajočih domin vodi prek domišljijskega sveta še
neprehojenih pokrajin. Vsaj tako pravijo njihove sence, obris nahrbtnika. Odpravili so se na pot. Šest
mehanskih koles nosi težo dveh organskih prepletov in njunih asociativnih slik.
Nevesta.
Kolena.
Ptič.
Stoje.
Risanje.
Organsko tehnološki skupek.
Nosilec radikalno prostori. Upravljalec nosi. Prosti radikal upravlja. Vodilno vprašanje njihove
raziskave je kaj vse lahko drug pri drugem sprožijo? In do katere točke lahko s hojo prek meja
družbeno vzpostavljenih parametrov gredo? Materialnost teles ukrivljajo prepostavljene kode, gradniki
identitet. Kulturno jih določajo simbolični sistemi, podani v diskurzih znanosti, tehnologije in medicine.
Odziv telesa na telo eno drugo pospravi v predalčke poznanega, že določenega. Hibridne figure večih
elementov, ki pripadajo tudi večim prostorninam hkrati, pa naseljujejo prostor med domišljijo in
realnostjo. Večpomenska uganka se dogaja na teritoriju kiborgov in preizprašuje meje med telesi in
skupkom njih večih, ki postane eno. Tako tudi gibanje skupka postane večdimenzionalno in
nepredvidljivo. Različne entitete znotraj njega so podaljški en drugega. Gibalna inteligenca presega
ustaljene sfere, ustvarja nove pregibe in improvizira. Njihove identitete niso več stvar individuuma
temveč vznikajo v medsebojnih stikih in prepletih. Znajdemo se ob hipnih intervencijah, ki zaradi
uporne narave proti ustaljenemu, poznanemu in pričakovanemu, postanejo politične. Preobračajo
žarišče pozornosti stran od tistega kar manjka, na tisto, kar je prisotno, tam, z nami, skupaj.
Avtorji v skupnem delu raziskujejo telo in svoje doživljanje med gibanjem. Skupni projekt V telesih, kakšnih? Takšnih! (2024) je sestavljen iz dveh delov. Prvi del z imenom Organsko Tehnološki Skupek
bo predstavljen v Cirkulaciji 2, drugi del Telo kot nepreHOJENA pokrajina pa bo predstavljen na
festivalu Platforma v Mariboru.
Mirica Ačko (1974) je ustvarjalka na področju giba, profesorica geografije in univerzitetni dipl.
pedagoginja. Rojena v Mariboru, 5.10.1974, zanimanje za ples in gibalno performativno ustvarjanje jo
je privedlo do sodelovanja z Lizo Šimenc. Že vrsto let raziskuje gib s prakticiranjem joge in akrojoge s
Suzano Rožmanec. Raziskuje gibanje izven medicinsko pripisanih doktrin in metod. Za potrebe
enakih možnosti in pravice do osebne asistence, je soustvarjala vrsto aktivističnih performativnih
intervencij v javnem prostoru v Ljubljani in Strasbourgu. Plesni proces izvaja na tleh in na vozičkih.
Eden izmed njiju omogoča funkcijo stoječega položaja telesa v gibanju, kar odpira možnosti druge
perspektive občutenja telesa, pogleda in gravitacije. Nujen pripomoček za premikanje se lahko
spremeni v umetniški objekt, kjer se ne vsakdanji pogled na depriviligirano telo spremeni.
Liza Šimenc (1991) je interdisciplinarna umetnica, ki deluje v spoju področij sodobnega plesa in
vizualne umetnosti, s statusom samozaposlene v kulturi od leta 2015. Deluje kot ustvarjalka s
celostnimi avtorskimi projekti, kjer je njen specifičen slog razširitev avtorske kostumografije v
scenografijo. Izraža se predvsem z gibom in performiranjem, ustvarja tudi scenografijo,
kostumografijo, prostorske in svetlobne instalacije. Izvaja intervencije v javnem prostoru,
performanse, somatske predstave in ambientalne dogodke. Izobrazbo je pridobila na Internacionalni
Baletni šoli Bled in Konservatoriju za glasbo in Balet Ljubljana. Dodatno se je izobraževala v tujini
(Hong Kong, New York, London, Madrid, Bruselj, Dunaj, Budimpešta, Milano, Berlin). Je dobitnica
delovne štipendije Ministrstva za Kulturo leta 2016. Aktivno sodeluje s priznanimi umetniki, je del
umetniškega tandema Kresnička – z vizualno umetnico Tatiano Kocmur, članica skupine NOTA – z
glasbenikoma Boštjanom Simonom in Elvisom Homanom, ustvarja avtorski Opus – ALLO s plesalko
Anjo Mejač in glasbenikom Lukom Uršičem.
Q700-UPM (2019) je izjemen posameznik, ki uteleša prilagodljivost in vsestranskost v vseh celicah
svojega bitja. Z vrsto nastavljivih funkcij pooseblja duh individualnosti in inkluzivnosti. Od njegove
spremenljive širine (622 mm – 660 mm) in dolžine (1070 mm – 1130 mm) do prilagodljive širine
sedeža (380 mm – 560 mm) in globine (400 mm – 540 mm) je raznolik v vseh položajih. Q700-UPM
ponuja razpon naklona sedeža od 0° do 22° in funkcijo električnega naklona. Njegova nastavljiva
dolžina spodnjega dela nog (340 mm – 520 mm) in naklon naslona (80° – 175°) zagotavljata popolno
podporo. Z obračalnim polmerom 560 mm graciozno krmari po življenjskih zavojih. Njihova 6-palčna
koleščka in 14-palčna pogonska kolesa zagotavljajo stabilnost in mobilnost na različnih terenih, kar
omogoča enostavno potovanje skozi pustolovščine življenja.
Zahvale: Prostor za umetnost NÓT, plesni studio Moj korak.
Koncept in zasnova: Mirica Ačko, Liza Šimenc, Q700-UPM
Besedilo: Urška Savič
Risbe: Mirica Ačko, Urška Savič, Liza Šimenc
Fotografija: Nina Pernat
Video: Črt Potočnik
Svetovanje: Tatiana Kocmur
Produkcija: Cirkulacija 2
Sofinanciranje: Mestna občina Ljubljana
Tokrat bo naše čutne sisteme obdarila intrigantna vokalistka, multiinstrumentalistka in vsestranska performativna čarodejka iz New Yorka.
12. 4. 2024 / 20.00
Cirkulacija 2, Podhod Ajdovščina 2, Ljubljana
Priporočena donacija: 10 €
FB
Vrata ⪼ 20:00
Oka ⪻⪼ 20:30
Ka Baird ⪻⪼ 21:00
Nastop se bo odvil v sklopu umetniške postaje Cirkulacija 2, kjer je na ogled večmedijska razstava Tomaža Kolariča: Dialoškost in empatičnost.
Da bo ta edinstveni večer čistih psihoakustičnih eksperimentov in vizualne percepcije še bolj intriganten napovedujemo uvodni set z lokalno zvočno kiparko in glasbeno raziskovalko O, ki bo poskrebela, da se bodo naši čuti umirili in pripravili za nastop, ki se bo odvil v nadaljevanju večera.
Naključje je hotelo, da lahko ta izjemni dogodek napovemo po pred kratkim izidani najnovejši zvočni mojstrovini Ka Baird – Bearings ki je izšla pri brooklynski avant- založbi RVNG Intl.
Album Bearings prepleta elemente ekstatičnih živih nastopov Ka Baird v minimalističnih, visceralnih kompozicijah, ki se s sodelovanjem širijo po obsegu in zvoku. Enajst segmentov albuma se kaže kot spreminjajoči se pozivi, ki jih določa njihova lastna mnogoterost; čustveni rezultat okoliščin in žalosti, ki se odigrava ob upoštevanju strogega konceptualizma in glasbene obrti. Bearings, na katerem sodelujejo sodelavci* z vseh koncev sodobne avantgardne skupnosti, globino in razsežnost pa je prispeval Randall Dunn. Album je delo globoke abstrakcije in osredotočenosti, v katerem zvočni elementi, struktura in pomen dosežejo poenoteno obliko.
*Na albumu so sodelovali: Andrew Bernstein (altovski saksofon), Max Eilbacher (obdelava flavte, elektronika), Greg Fox (tolkala), Gabby Fluke-Mogul (violina), Henry Fraser (kontrabas), Joanna Mattrey (viola), John McCowen (kontra klarinet), Camilla Padgitt-Coles (sklede, vodni telefon), Troy Schafer (godala), Chris Williams (trobenta), Nate Wooley (trobenta) in njihova ljubljena mačka Nisa (predenje).
Ka Baird je glasbenica, performerka, skladateljica in oblikovalka zvoka iz New Yorka. Znana je po svojih nastopih v živo, ki vključujejo razširjene glasovne in mikrofonske tehnike v kombinaciji z elektroniko ter psihoakustično igro flavt in drugih pihal. Ustvarja zvok sedanjega časa z energičnim, obrednim izvajanjem, ki si prizadeva za skrajno sprostitev s fizičnim naporom in psihičnim raztezanjem. Sodelovala sta s številnimi drugimi glasbeniki, umetniki, filmarji in koreografi, tako pri strukturiranih kompozicijah kot tudi pri predani praksi improvizacije in interdisciplinarnega dela.
Oka je vokalistka, producentka, izvajalka in zvočna umetnica. Njeno delo se giblje na presečišču elektroakustične, ambientalne in eksperimentalne glasbe s poudarkom na poetiki glasu. Raziskuje tonske lastnosti melodij, besede dojema kot glasbo in uporablja različna glasbila, kot so flavta, električna kitara, valiha, ustna harfa, kalimba, ter terenske posnetke in najdene predmete, s katerimi ustvarja živahne in očarljive zvočne svetove.
Priporočena donacija: 10 EUR + vključena pijača za dobrodošlico
Žal je tokrat obisk, zaradi trajajoče razstave, omejen na 60 obiskovalk_cev, zato prosimo, da pridete ob 20.00, da si zagotovite udeležbo.
Celoten izkupišek zkupiček je namenjene umetnicam. NiANSA in FriFormA\V od tega dogodka nimata dobička.
Nazadnje naprošamo, da spoštujete izvajalke in zavzete poslušalce tako, da v času nastopov ne povzročate hrupa in se previdno gibljete med razstavljenimi artefakti.
V četrtek, 14. marca 2024 ob 19.00 vabljeni v Cirkulacijo 2, podhod Ajdovščina Ljubljanana svečano otvoritev velike pregledne večmedijske kiparske razstave
Tomaž Kolarič: DIALOŠKOST IN EMPATIČNOST
Ključne besede pri Kolaričevem umetniškem pristopu so: gibljivost, gestualnost (t.i. dripping, taljenje materije), teleskopiranje (iz svitka v objekt), ritem in melodika. To velja tako za figuraliko plastik, kot tudi za njegov pristop pri fotografiji in risbi (D. Mahnič: “risba je razkošna v elementarni gestualnosti”). Besednjak umetniških del je Kolaričev, interpretacija pa je stvar vseh sodelujočih. Na ta način se vzpostavlja dialog večih generacij. Na nek način oče in sinovi.
Soavtorska skupina: Dominik Mahnič, Boštjan Čadež, Stefan Doepner, Marko Batista, Simon Svetlik in Borut Savski.
Razstava bo odprta do 14. aprila 2024 vsak delavnik med 16.00 in 19.00.
Vodstva po razstavi:
– sreda, 20. marec 2024 ob 17.00
– sreda, 27. marec 2024 ob 17.00
– sreda, 3. april 2024 ob 17.00
–nedelja, 14. april2024 ob 17.00
Zatvoritveni dogodek: – nedelja, 14. april ob 19.00
Foto: Smiljan Šiška
Izbor kiparja Tomaža Kolariča za osrednjo umetniško osebnost enomesečne razstave v Cirkulaciji 2 ni naključen. Kolarič aktivno spremlja dejavnosti Cirkulacije 2 od leta 2008 dalje. V primeru pregledne razstave se zgolj zgodovinskemu pogledu izmaknemo na način medgeneracijskega sodelovanja treh avtorjev. Besednjak umetniških del je Kolaričev, interpretacija pa je stvar vseh.
Pri Kolariču so pomembne njegove povezovalne spretnosti, ki jih je pri svojem interdisciplinarnem delovanju v polju umetnosti tudi vseskozi povnanjal – bodisi pri njegovih umetniških artefaktih, kot tudi v povezovanju umetnikov v socialne skupke – začasne skupine. Tokratni sodelovalni skupek bo osredotočen na kreiranje pregledne razstave statične in dinamične figuralike, ter fotografije in risbe, dodani pa bodo sodobni ojačevalci pogledov. Pomembna je kiparjeva želja, da se razstava vsebinsko vpne v komentiranje aktualnega svetovno-političnega trenutka, zato tudi naslov razstave Dialoškost in empatičnost – kot dva principa, ki v današnjem svetu močno manjkata.
Kot svoj vzor Kolarič omeni francoskega umetnika Ivesa Kleina. ki združuje pojme minimalizma, umetniškega performensa, nove realnosti in pop-arta. Morda prav tako živa umetnost. Kipar Kolarič že davno uporabi besedo multimedija, ki pomeni rudimentarno hkratnost večih umetniških medijev. Pri teh pristopih v živo (“happeningih”) za oris doživljanega občutka uporabi besedo hkratnost, kar pomeni sobivanje različnih gledalčevih pogledov. Osnova je dialog, kar najprej pomeni razumevanja drug drugega – in nato usklajeni dogovor.
Tomaž Kolarič
rojen leta 1952 v Ljubljani, je najprej študiral arhitekturo. Med letoma 1975 in 1979 kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Kiparsko specialko je delal pri prof. Slavku Tihcu. Sodeloval je na preko 60 razstavah v Sloveniji, Jugoslaviji in po svetu. Do leta 2006 je redno sodeloval na razstavah. Njegova posebnost so lahki kipi: male plastike. Figuralika, ki se izvije iz diktata monumentalnosti in se prek lažjih materialov (kovinske mreže, kovinski svitki in papir) na drugačen način vpenja v prostor. Pogosto so skulpture gibljive – mobili. Lahkost in odzivnost materialov se tako približa dihu in celo zvoku (“ritem in melodija”). Kolariča je vseskozi vodila misel. Razmislek o naravi sveta in življenja.
Kolarič aktivno spremlja dejavnosti Cirkulacije 2 od leta 2008 dalje, ko je organiziral konceptualno zelo določujoč dogodek z naslovom Taljenje umetnosti v dogodek. Njegovi kipi so bili tedaj teleskopski rogovi, ki so po splavu na Ljubljanici pritrobili do prostora Cirkulacije 2 v nekdanji tovarni Rog. Na njih so igrali študentje Akademije za glasbo. Ta primer samoumevne razširitve koncepta umetniškega prostora izven običajnih okvirjev forme in okolja je tipičen način živega umetniškega delovanja. Seveda se tak dogodek brez pompoznih javnih opominov ne vpiše v zgodovino umetnosti, takšen netipičen umetnik pa lahko ostane dejaven celo življenje, a njegovo delo ostane brez tipičnih mejnikov, kot so samostojne razstave v nacionalno pomembnih galerijah. Tak umetnik v zavesti kolegov sodi v tisto skupino posameznikov, za katere se ve, da so bili vseskozi dejavni in kvalitetni, a ostajajo na nacionalnem simbolnem tržišču manj prisotni. Takšni načini delovanja, ki izhajajo iz umetniškega hotenja, ne pa iz kariernih motivov, so tudi princip Cirkulacije 2. To sicer imenujemo živa umetnost.
Pri prepoznavanju predhodnikov Cirkulacije 2 se pojavi tudi osebnost Tomaža Kolariča. Pred leti je Neven Korda v zrelih letih zaključeval svoj študij in naredil raziskavo o neposrednih predhodnikih Diska FV112/15. Ta j nastal leta 1981 na osnovi diska Študent, ki ga je aktivirala študentska organizacija Forum, v okviru katerega je bil tik pred tem zelo aktiven tudi Tomaž Kolarič. V okviru tega slabo zgodovinjenega obdobja so tudi imena kot: Dušan Pirih Hup, Jani Osojnik, Iztok Osojnik, pa Smiljan Šiška in drugi. Ti so se v nadaljevanju vseeno individualno bolje pozicionirali – ko so zapustili skupinske dinamike. Prav gotovo pa iz njihovega kroga izhaja za Cirkulacijo 2 zelo pomembna referenca: Hidrogizma – stroj na vodo, ki je kolektivno igrani zvočni instrument – dejansko pa kiparjenje z ljudmi in zvokom. Tako kot cirkulacijski Stroj za izboljšanje sveta je poln metaforike. Naš citat iz leta 2010: Platforma je umetniško delo. Moderna galerija je po 25 letih – leta 2004 – sicer predstavila ponovno sestavljeno Hidrogizmo, vendar je neposredno nanašanje aktualne žive scene na to stvaritev umanjkalo. Cirkulacija 2 s pričujočo razstavo to pomanjkljivost deloma odpravlja in se simbolno postavlja kot reprezentanta te umetniške smeri, ki razglaša enakovredno sodelovanje avtorjev za pomembno umetniško premiso.
Produkcija: Cirkulacija 2
Sofinanciranje: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana
Glitch trigger, ŽLINTA (ženske, lezbijke, interspolne, nebinarne in trans osebe) kolektiv v nastajanju, se bo predstavil na delavnici medsebojnega glasbenega učenja. Princip sodelovanja temelji na tem, da vsak_a prinese svoje znanje, opremo in željo po učenju. V prvem delu se bomo predstavile_i in med sabo povezali_e synthe, drum machine, računalnike, playerje… Nato bomo vzpostavili_e način, kako si med seboj predati znanje, na koncu bomo poskušale_i ustvariti komad oziroma mix.
Prvo srečanje bo namenjeno predvsem spoznavanju in ugotavljanju, kako soustvarjati in se pri tem učiti drug_a od druge_ga.
Več glav več ve, več rok bolš špila!
Poleg opreme s sabo prinesi še vodo in kaj za prigriznit.
Tis Aly, Tatiana Kocmur, Eva Mulej, Urša Rahne in Liza Šimenc
Dogodek v živo: petek, 23. 2. 2024 od 18.00 – 21.00.
Ogled multimedijske raziskave: sobota in nedelja med 18.00 in 20.00.
Pozor! Na dogodku bo v uporabi UV svetloba zato priporočamo, da s seboj prinesete sončna očala.
V multimedijski raziskavi Rastišče se Tis Aly, Tatiana Kocmur, Eva Mulej, Urša Rahne in Liza Šimenc poglabljajo v zapletene značilnosti glivnega mikrokozmosa. Njihovo raziskovanje je osredotočeno predvsem na Gib, povezovalnih procesov rasti in življenja pod zemljo.
Micelij predstavlja svet brez navideznih pravil – samozadostno domeno, ki traja in širi, neprepustna za človeško posredovanje. Raziskava si prizadeva vstopiti v prepletenosti micelijske mreže za razmislek o nehierarhičnih družbenih povezavah. Avtorji so mnenja, da je strukturo gliv in dinamiko micelija mogoče konkretno aplicirati na medosebne odnose in na lasten ustvarjalni proces. Z introspekcijo skušajo svoj obstoj uskladiti z micelijevim.
Določeno območje rasti je predvideno kot skupna povezava, ki vabi vse udeležence, da sodelujejo v poglobljeni izkušnji – plodna tla za ustvarjalno izražanje in sodelovanje. Simbiotično prepletanje avtorjev in občinstva razumejo kot mehanizem za spodbujanje kohezije skupnosti s širjenjem znanja in negovanjem okolja, naklonjenega sobivanju in soustvarjanju v mestu Ljubljana.
Rastišče je prostor spontanih Gibov – manifestacija cvetočih okolij, prevedenih v koreografijo, vizualne in slušne dražljaje.
Prizorišče je dostopno gibalno oviranim osebam.
Priporočena donacija je 5 eur
Tis Aly – BIPOC QUEER je umetnik, ki si želi več socialne pravičnosti, spoštovanja življenja in sobivanja med razlikami in raznolikostjo. Braziilski performer, ki deluje na področju umetnosti in izobraževanja, od leta 2012 živi v Berlinu. Nastopa, producira in sodeluje v kolektivih umetnikov in mednarodnih produkcijah, ustvarja filmska dela, gledališke in plesne predstave. Svoje delo poglablja v umetniških rezidencah in mednarodnih projektih od Južne Koreje do Brazilije. Njegove solo predstave so bile uprizorjene na mednarodnih festivalih plesa in performansa (v sodelovanju z drugimi umetniki): Acts of living- Festspielhaus – Hellerau BIO -acts of living- 2022 , Urban Praxis of Care – Draussen Stadt – 2022 , Queering the Crip -2022 – Spider Festival 2020/2021. Plataforma-Festival Ibero Americano – 2019, Month of Performance 2019, Loft Theater – Leipzig 2019 , Berliner Festspiele 2018, HAU 2018, Sophiensäle 2022. Alumni Fondazione Pistoletto – Italija. Izobraževal se je na Centro em Movimento – Lizbona, FIA – “Integrativna umetniška formacija”. Bil je na umetniška rezidenca / BAK- Utrecht. Usposabljal se je na Proscenium Performing Institutions -2019, UBIK -Gledališče – NL – Crossing – Movement Lab., Minerva – Akademija za umetnost – NL, tečaji gibanja – Heile Haus – Berlin.
Tatiana Kocmur (1992) živi in dela v Ljubljani. Leta 2015 je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Leta 2020 je zaključila podiplomski študij slikarstva z magistrskim delom Telesna instalacija – med performansom in objektom. Od leta 2013 razstavlja in performira na različnih razstaviščih po Sloveniji in tujini (Skopje, Milano, Bologna in Berlin). Njena umetniška praksa prehaja med sliko in živo umetnostjo, deluje tudi kot producentka sodobne umetnosti (v Cirkulacije 2, je soiniciatorka platforme TRANSLACIJA/TRASLACIÓN). Njeno prakso zaznamuje sodelovanje z umetnicami_ki različnih področij s katerimi ustvarja dogodke, ki vključujejo telo umetnic_kov. Z Lizo Šimenc od leta 2018 ustvarja v tandemu Kresnička. V letu 2021 je pridobila delovno štipendijo Ministrstva za kulturo RS. Leta 2022 je sodelovala na 5. trienalu mladih umetnic in umetnikov v Galeriji sodobnih umetnosti Celje. Njena video dela so vključena v arhiv DIVA (SCCA).
Eva Mulej je vokalistka, glasbenica, producentka in zvočna umetnica. Njeno avtorsko delo se giba na presečišču elektro-akustične, ambientalne in eksperimentalne glasbe. Od leta 2018 do 2022 je bila aktivna tudi na področju uličnega gledališča, kjer jo je najbolj zanimala povezava med gibom in zvokom. Zadnjih nekaj let je najbolj aktivna v ambientalno-eksperimentalnem duu Lip Rouge, ki ga tvori skupaj z zvočno umetnico Karmen Ponikvar, in projektu Čaralice Zvezdane Novakovič, solo pa ustvarja in nastopa pod umetniškim imenom Oka. Sodeluje tudi z glasbenikom in producentom Tinetom Vrabičem, s katerim sta skupni projekt prvič predstavila na festivalu Rdeče Zore 2023. Izdala je pri založbah Ambientsoup (Lip Rouge: EP Tundar, 2022), Kamizdat (Lip Rouge: Ply/Colony, 2022) Senzorama ZARŠ (Lip Rouge: Sakura, 2021) in samozaložba Zvezdane Novakovič (Čaralice, 2023) ter nastopala na festivalih kot so Ment, Druga godba, Keltika, Imago Sloveniae, Sajeta, Rdeče zore, Reciklart In memoriam prof. Peter Hafner, Niansa in Sounded. Kot del dua Lip Rouge je sodelovala tudi pri ustvarjanju zvoka za eksperimentalni kratki film Uroša Marolta The Gravity of the Boltzman’s brain.
Urša Rahne je multimedijska umetnica, rojena v Ljubljani v Sloveniji, ki ustvarja na področju fotografije, filma in videa, grafičnega oblikovanja ter performansa. Od leta 2014 sodeluje z različnimi umetniki, gledališkimi skupinami, glasbeniki, nevladnimi organizacijami in posamezniki. Med leti 2016 in 2018 je živela v Beogradu, kjer je obiskovala študij filmske režije na Akademiji umetnosti u Beogradu. V njenih delih se prepleta veliko tematik, katerim je skupna družbena občutljivost in humornost do sodobnega politično-družbenega sistema. Do sedaj je imela 3 samostojne razstave v kulturnem centru Garaža (2017 Beograd, RS), galeriji Dobra vaga (2021), galerija Pešak (2021), galeriji Alkatraz skupaj z umetnico Meto Kastelic (2022), galeriji Galerija Fotografija (2023), sodelovala pa je tudi na skupinskih razstavah na Dorćol Platzu (Beograd, rs) in galeriji Dobra vaga. Leta 2019, 2021 in 2023 je sodelovala na festivalu Svetloba gverila in s kolektivom Podmladek na festivalu Indigo 2021 in 2022 . Njeni filmi so bili predvajani v Galeriji fotografija, Kulturnem domu Karlovac (CRO), Domu Omladine (Beograd, RS), Festivalu Kino Otok v Izoli, in galeriji Škuc. Od leta 2019 do 2023 je bila članica kolektiva Podmladek, s katerim je razstavljala v galeriji Škuc, galeriji Media nox in Galeriji SCCA njihova dela pa so bila objavljena tudi v reviji Likovne besede. 2019 je skupaj z ostalimi članicami ustanovila kolektiv Kvadratni meter, s katerim naslavlja stanovanjsko in prostorsko problematiko. Z Kvadratnim metrom je v zadnjih 4 letih razstavljala v galeriji Cirkulacija 2, galeriji Alkatraz, Aksioma, Y Gallery in v MGLC v okviru 35. Grafičnega Bienala. Bila je objavljena tudi v reviji Likovne besede in ETC magazine.
Liza Šimenc (1991) je interdisciplinarna umetnica, ki deluje v spoju področij sodobnega plesa in vizualne umetnosti, s statusom samozaposlene v kulturi od leta 2015. Deluje kot ustvarjalka s celostnimi avtorskimi projekti, kjer je njen specifičen slog razširitev avtorske kostumografije v scenografijo. Izraža se predvsem z gibom in performiranjem, ustvarja tudi scenografijo, kostumografijo, prostorske in svetlobne instalacije. Izvaja intervencije v javnem prostoru, performanse, somatske predstave in ambientalne dogodke. Izobrazbo je pridobila na Internacionalni Baletni šoli Bled in Konservatoriju za glasbo in Balet Ljubljana. Dodatno se je izobraževala v tujini (Hong Kong, New York, London, Madrid, Bruselj, Dunaj, Budimpešta, Milano, Berlin). Je dobitnica delovne štipendije Ministrstva za Kulturo leta 2016. Aktivno sodeluje s priznanimi umetniki, je del umetniškega tandema Kresnička – z vizualno umetnico Tatiano Kocmur, članica skupine NOTA – z glasbenikoma Boštjanom Simonom in Elvisom Homanom, ustvarja avtorski Opus – ALLO s plesalko Anjo Mejač in glasbenikom Lukom Uršičem.
Na praznik kulture, v četrtek 8. februarja 2024 ob 20.00, bo prostor Cirkulacije 2, Podhod Ajdovščina Ljubljana, zavzel
Niko Novak Poslednji med velikimi croonerji | Last of the big crooners
Kot se za croonerja spodobi, bo uporabil mikrofon, v podporo intimnemu brundanju pa električno bas kitaro. Seveda: ljubezen ni mrtva, je pa v zadnjih izdihljajih. Niko Novak je v preteklosti deloval v dveh kultnih zasedbah: Dicky B. Hardy in Duo Incurabili (z ranjkim Brunom Subiottom). Sedaj odločno stopa po samostojni poti.
Na sam praznik kulture NN nastopa za prostovoljne prispevke (t.i. vrata), na voljo bodo tudi nosilci zvoka in slike (t.i. miza). NN tako zagovarja “zares neodvisno umetnost” – v skladu s smernicami nekdanjega kulturnega ministra Uroša Grilca. Na vratih bo Tinca, za mizo Martin.
Crooner je intimen pevec z nizkim brundajočim glasom posteljne kvalitete, kar je v zgodnjih letih popularne glasbe omogočil mikrofon. Rudy Vallée, Bing Crosby, Perry Como, Dean Martin, Nat King Cole, Roy Orbison in nekaj kasneje: Morrissey in Nick Cave (-> https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_crooners). Kljub moški determinati spiska velja med omenjene uvrstiti tudi ženske (-> tudi moška umetnost je ženskega spola…): predvsem Nino Simone, celo Josephine Baker, pa Sarah Vaughan in Judi Garland.
Niko Novak je vsestranski ustvarjalec predvsem pa glasbenik in kot tak mnogokrat prezrta domača glasbena legenda nekdanji frontman zasedbe Dicky B. Hardy in ena polovica dueta Incurabili ki ga je tvoril skupaj s pokojnim Brunom Subiottom. V zasedbi Dicky B. Hardy je posnel in izdal glasbene albume Why Aren’t You Screamin’ (1995) I Whistle – You Dance (1998) in You Can’t Go Halfway and Get In (2001) v zasedbi Incurabili pa When ever you’re ready (2010) Sure (2011) in Fair enough (2014). Leta 2011 iz naslovov knjig sestavi nova dela – Poezijo.
Scenografijo je postavljal za večkrat nagrajene filme: za kratki igrani film v režiji Miha Mazzinija Obisk (2019) za celovečerec v režiji Vlada Škafarja Mama (2016) in za celovečerec Paradise – novo življenje (2019) Poslednji dan Rudolfa Nietscheja (2018) Vašhava (2014) Dvojina (2013) Lov na race (2009) Vem (2007) Na sončni strani Alp (2007) pa tudi nenagrajene filme Vision of Europe (2004) Nikoli nisva šla v Benetke (2008) Ona mežika cvetje drhti (2017) in druge.
Kot igralec se je predstavil v filmih Vem (2007) Instalacija ljubezni (2007) To je zemlja brat moj (2009) Toplo za ta letni čas (2011) Arheo (2011) in Idiot (2013). Kot avtor glasbe pa je podpisan v filmih Ljubezen na strehi sveta (2015) Ribolov (2016) Jaz sem (2017) Fundamenti (2018) in Ostanki – izpovedi duhovom (2019) leta 2018 pa je za Kino-Uho v Slovenski kinoteki v živo uglasbil in predstavil svoje videnje nemega filma Propad hiše Usher (1928). Leta 2019 je pri ŠKUCu izdal pesniško zbirko z vključenimi tremi studijskimi albumi muzike zbirko naslovljeno 1 2 3… 4, ki zaobjema zadnjih pet let njegovega ustvarjanja. Leta 2021 je v samozaložbi izšel LP Pankow. Leta 2021 je pri ŠKUCu izdal pesniško zbirko z vključenim studijskim albumom S9+M10. https://skuc.org/S76/A21/Nosilci+zvoka/Niko+Novak%3A+S9+M10
Niko Novak je prejemnik Vesne za najboljšo glasbo v filmu Ljubezen na strehi sveta na 18. festivalu slovenskega filma (2015) vesne za najboljšo scenografijo (23. FSF 2020) v filmu Una nuova vita (2019) 2020 pa po izboru žirije na natečaju festivala Tresk 2020 podpisan ob delo za najboljši videospot Remains – Confessions to the Ghosts kot glasba režija in montaža.
V letu 2021 je dobil nagrado Vesna za najboljši eksperimentalni film letošnjega festivala Vdor skupaj z Matevžem Jermanom.
Niko Novak je pesnik življenja na divji strani, ki svojo individualnost (kot tudi nedostopnost) potrjuje zgolj s prepisovanjem od samega sebe, in arhetip barske mušice, ki je nekoč, preden se je nepovratno spečal z gledališkimi intelektualci, sedela na popotnem plašču Toma Waitsa. Takšna je tudi njegova poetika mestnega kavboja, znotraj katere se rad prepušča grehu in kazni ter prek katere se sporazumeva z demoni preteklosti. Niko Novak z življenjem hazardira z odprtimi kartami, a pri tem vseeno kakšno skrivnost obdrži izključno zase. /Gregor Bauman, Dnevnik -> https://www.dnevnik.si/1042935718/
Nenazadnje: Niko Novak je tudi tisti fonotekar Radia Študent, ki je lastnoročno preselil celotno fonoteko iz kleti bloka VIII v sedmo nadstropje bloka XIV.
Sreda, 7. 2. 2023 OSMO/ZA in CIRKULACIJI 2 v sodelovanju z kolektivom ᑎīᗩᑎᔕᗩ in koncertna serija FriFormAV – KUD Mreža gostijo vrhunski avdio-vizualni duo MSℍℝ (ZDA), ki bo v ŽIVO predstavljal svoj najnovejši kiparski elektronski sistem, imenovan ℍ ℕ ↭ https://mshr.info/MeshManifold ↯↯↯
Performans v osmo/za ↯↯↯ ↯↯↯
Vstop ob 19:00 / Začetek ob 19:30 ↯↯↯
https://fb.me/e/1Oox1JADs
Po ℍℝ nastopu vas vabimo na after poslušanje v CIRKULACIJA 2 s pričetkom ob 21.30.
↯ izvajalci ↯
↭ EVANO ↭
↭ DJ KONČNA FORMA ↭
↭ NOITU ↭
EVANO [COLLAGE DJ MIX] 2.5h
AMBIENT, FX, FIELD RECORDING, FOUND SOUNDS
Evano kot DJ s širokim okusom in posluhom za nenavadno vrti glasbo za sladokusce in tiste s smislom za avanturo. Za tokratno Nianso bo predstavil ideje svojih alias projektov Slavimir in Atlantida Omni.
https://soundcloud.com/niansa/evano-post-niansa
NOITU [COLLAGE DJ MIX] 1.5h
Za to srečanje se bo Noitu ponovno poglobil v zapleteno umetnost kolažiranja zvoka v živo, mešanja zvočnih tekstur in očarljivega zvoka – skulpture v poskusu ustvarjanja sinkopiranega, kalejdoskopskega potovanja, ki kljubuje percepciji časa in prostora.
https://soundcloud.com/niansa/noitu
DJ FINAL FORM [COLLAGE DJ MIX] 1.5h
dj final form (Matej Mihevc) je avtor radijske oddaje Modem na Radiu Študent, ki že osmo leto zapored raziskuje in mapira zvoke spletnega undergrounda. Modem obsega tudi mešano serijo, kompilacijo in interaktivno spletno mesto.
https://www.mixcloud.com/matej-mihevc/festival-grounded-22-8-2020/
⁂ ᑎīᗩᑎᔕᗩ⁂ je pobuda za zbiranje vseh starosti / vseh vrst, ki se osredotoča predvsem na omogočanje kolektivnih, globokih izkušenj poslušanja z raziskovanjem simbioze med zvočno pokrajino in pokrajino.
Z prakticiranjem DIY, samoorganizirajoče etike, želi vzpostaviti varno in živahno platformo, kjer se lahko lokalna umetniška skupnost z bolj kontemplativno senzibilnostjo srečuje, deli ideje in se vključi v spontane valove svobodnih sodelovanj ter raziskovalnih zvočnih in vizualnih izkušenj.
Poleg slušnih izkušenj se nagibamo k temu, da velik poudarek namenjamo tudi vizualnemu vidiku naših srečanj. Dela, povezana s scenografijo, kot so projekcijske mape, instalacije, specifične za lokacijo, in sodobne plesne predstave, običajno zasedajo pokrajino med srečanji NIANSA in ponujajo popoln senzorični užitek za vse popotnike, ki potujejo z nami.
++ Prosimo, upoštevajte, da bo vstop za poslušanje prost z vstopnicami ℍℝ, sicer na podlagi donacije. Priporočena donacija 5 evrov
V torek, 9. januarja 2024 ob 17:00, vabljeni v Muzej sodobne umetnosti Metelkova, na pogovor z Borutom Savskim, intermedijskim umetnikom, skladateljem in producentom. Pogovor bo vodil Jaka Železnikar, organizator serije Diskurzor.
Tema pogovora bodo različni vidiki digitalnega ustvarjanja in (samo)arhiviranja ter konservatorsko-restavratorskih praks z vidika dela Savskega in Cirkulacije 2. Specifično delovanje in odnos do umetniškega dela ter prehajanje tega iz projekta v projekt in iz dela v delo odpirajo številna zanimiva vprašanja tako o tem, kaj tvori umetniško delo, kot tudi o tem, kako ga je znotraj fluidnega razumevanja sploh mogoče arhivirati in dokumentirati ter kako pristopati k vprašanjem konservatorsko-restavratorskih potreb.
Pred pogovorom bo Savski predstavil razstavljena dela, ki bodo vsa štirioglata, kar pomeni, da bodo reprezentacije – dela tretjih oseb, ki se tičejo Cirkulacije 2. Torej ne umetniška dela Cirkulacije 2.
Program: 17:00 predstavitev razstavljenih del 17:15 – 18:00 pogovor 18:00 – 18:15 pogovor/vprašanja publike Po kratkem odmoru vas ob 18:30 uri vabimo, da se udeležite Diskurzorja 005.
Borut Savski je samozaposlen v kulturi kot intermedijski umetnik, skladatelj in producent. Soustanovitelj Trivie in Cirkulacije 2. Pretežno se ukvarja z mehanizmi, ki so lahko programski, zvočni, vizualni in sodelovalni. Vsi ti pristopi imajo izhodišča v spoznavanju narave in družbe in v poskusih praktičnih izboljšav teh sistemov v obliki mikroskupnosti sodelujočih posameznikov. Osnovni koncepti so: živost, ki ni nujno zgolj biološka, samorodna dinamika, spremembe/adaptacije – samouravnavanje – in možnost relativne avtonomije – predvsem misli, mnenj, dejanj, proizvodnja smisla (→ iz navideznega vseprisotnega nesmisla). To se tiče predvsem dostojne vloge posameznika v (dostojni) družbi.
Borut Savski: Uvod v Cirkulacijo 2
Cirkulacija 2 obstaja kot društvo od leta 2009, že dve leti pred tem (2007) pa je začela aktivno delovati na področju interdisciplinarnih pristopov v umetnosti. Simbolni začetek in izhodišče je bil projekt izmenjave dveh scen na relaciji Gradec–Ljubljana, imenovan Vmesni prostori (Intermediate Spaces, Zwischenraume; 2006). Načini tega projekta so bili že tipično cirkulacijski, saj je bil prvenstveno platformskega tipa – z velikim številom sodelujočih na obeh straneh in z gostovanjem lokalnih scen v obeh prostorih. Manj kot leto dni kasneje je bila v Rogu ustanovljena Cirkulacija 2. Ime je bilo povzeto po poimenovanju prostora, ki smo ga imeli takrat na uporabo. Sprva pod formalnim okriljem KUD-a Trivia, kar je že omogočilo simbolično prejemanje javnih sredstev za nekatere od projektov, v nadaljevanju (2009) pa samostojno nastopanje kot Društvo za interdisciplinarnost, samoprodukcijo in cirkulacijo sodobne umetnosti Cirkulacija 2. Ključni koncepti so bili tako vsebovani v imenu.
Prva konceptualna serija je bila imenovana Platforma za totalno umetnost, kar je pomenilo, da so v umetnost vključene tudi vse dejavnosti, neposredno vezane na sam akt predstavljanja umetniških del. V takem primeru se umetniški izdelek razširi na vse delo, potrebno za produkcijo. Zelo zgodaj nastane tudi domislek: »Platforma je umetniško delo« (2010). Nekoliko prej (2009) je Vadim Fiškin na dokaj zaničujoče retorično vprašanje Mike Cimolini (takrat v funkciji na MOL): »Kaj pa je sploh umetnost?« izustil genialno izjavo: »Umetnost je tisto, kar dela umetnik.« Prevedeno v cirkulacijsko rabo: totalnost umetniškega dela s stališča celovitega procesa, in ne zgolj umetniškega izdelka. Tudi opozicije klasičnim razstaviščem, principi razstav, vloge kustosov itd. so se vzpostavili že tedaj. Samoprodukcija je vsakokratna samoorganizacija posameznikov v njim ustrezno obliko. Tudi vsakokratno razmišljanje o najbolj primerni obliki predstavitvenih form.
Sem pogojno sodi tudi (moj) kasnejši razmislek o vrednosti (mistifikaciji) samega umetniškega dela (→ izdelka) v primerjavi z (»totalnim«) umetniškim pristopom/procesom, ki je v platformski usmeritvi neprimerno manjvreden, saj platforma kot koncept vsebuje predvsem etične razmisleke o načinih skupnega dela. Torej: etika kot vrednota (in ne »vrednost«…). Vsi ti sprotni razmisleki so bili tudi sproti publicirani na način pridodanih razmislekov k napovedim dogodkov v celotni fazi obstoja Cirkulacije 2. Umetnost kot del javnega diskurza. Dodatek k temu je tedaj aktualni domislek o tem, da je vsak drekec, ki pade od umetnika, zlato. Umetniki kot sodobni alkimisti. Pri tem pa je pomembno, da je za to vrednotenje merodajen izhodiščni motiv umetnika, ki mora biti etičen – vrednota. Resnica torej. Denar (= mera vrednosti) – ni vrednota…
Platformski princip je tedaj (2009) rezultiral v t. i. razširjeni Cirkulaciji, ki je vsebovala vse sodelujoče umetnike, ki jih je bilo pogosto več kot 20. To je potem vneslo razmisleke o situaciji kot prostorsko determinirani akciji oziroma dogodku (»happeningu«) kot časovno determinirani akciji. To so vse samoprodukcijski elementi, med katerimi so tudi vsa nujna opravila, da je do realizacije projekta tudi prišlo (prijava na razpise, organizacijska in tehnična podpora – vse to s strani samih umetnikov). Ob tem pa seveda tudi samoumevno sodelovanje v vlogi primarnih umetnikov.
Bistveni moment je bil vseskozi matični prostor, definiran kot prostor produkcije in prezentacije – fizično vozlišče, kjer poteka ožje lokalno in širše lokalno (javno) življenje. Ob premisi, da gre pri vseh ožje sodelujočih za samostojne osebnosti, ki se udeležujejo skupnih dejavnosti na podlagi lastnih interesov, kar je kar nekaj let omogočalo konsenzualno delovanje. Originalnost pristopa je bila v souporabi prostora in sredstev, in ne v razmejitvi prostora na več manjših. To je pripomoglo k t. i. socializaciji – večjemu zavedanju o skupnem in osebnem. To je privedlo tudi do vse večje rabe besede »modularnost«, ki naj bi označevala soobstoj pristopov (in nastopov), ki niso nujno popolnoma kompatibilni, ampak variabilni in v bolj ali manj napetem odnosu eden do drugega.
Samoprodukcija (in interdisciplinarnost) vsebuje tudi razmisleke o načinih čim bolj avtomatiziranega sprotnega beleženja dogodkov in končnega pakiranja v nekakšen multimedijski izdelek. Pri tem je šlo za dve vzporedni programski rešitvi: eno na domačem računalniku in eno spletno: slideshow. Obe sta bili zasnovani na način, da zajameta skoraj celotni nabor tipskih zapisov (slikovni, video, zvočni in tekstovni material) in sestavita kombiniran časovni zapis. Ta je lahko kronološki ali naključen. Ta dva načina sta bila v uporabi približno od leta 2009 do leta 2016, kasneje pa so ju nadomestili bolj klasični pristopi z video montažo. Faktična suhoparnost avtomatskih načinov ni dosegala kriterijev montažerjevih selektivnih načinov. V področju zvočnega arhiva pa je še vedno aktualen tretji pristop: spletni radio.
Zavod za kulturo Naključje 7 vas z velikim veseljem vabi na že 9. izvedbo sejma umetnin ART-MUS, ki je zaživel v srcu Ljubljane, v prostorih Cirkulacije 2 v Podhodu Ajdovščina 2. Sejem bo potekal od nedelje, 17. decembra do sobote, 23. decembra 2023, in sicer vsak dan med 9.00 in 19.00 uro.
ART-MUS: Sejem umetnin in praznik umetniškega izraza, ki povezuje in navdihuje!
Na sejmu se bo predstavilo več kot 100 umetnikov, katerih dela že lahko občudujete na naši spletni strani https://art-mus.si/.
Tokrat ponovno organiziramo tudi dražbo umetnin. Dogodek bo vodil priznani umetnik in izkušen dražitelj Goran Medjugorac – Gogi. Dražba bo potekala v petek, 22. decembra ob 17. uriv Podhodu Ajdovščina, kjer boste imeli priložnost pridobiti nepozabne umetnine za vašo zbirko.
Ta edinstveni dogodek postavlja v ospredje širok spekter umetniških talentov iz Slovenije. ART-MUS sejem je priložnost, da doživite nepozabno potovanje skozi umetniške kreacije. Od slikarstva do kiparstva, od fotografije do grafike – umetniki in umetnice predstavljajo široko paleto umetniških izrazov, vsaka umetnina pa pripoveduje lastno zgodbo, odraža unikatnost, strast in globino, ki je plod izjemne ustvarjalnosti in vizionarske izvirnosti.
Ne zamudite tega enotedenskega umetniškega dogodka, še posebej, ker se odvija tik pred božičem in novoletnimi prazniki. Pridružite se nam in odkrijte umetniške stvaritve, ki bodo vaše praznike naredile še bolj posebne!
Doživite umetnost v vsej njeni lepoti na ART-MUS sejmu. Vabljeni!
Uprostoritev SONGS FROM SUIZIDE HOLE / PESMI SEBEVZETJA sprožata dva akta: 8 duš in archAngel Incorporated. Uprizoritev je simbol dveh svetov in dveh načinov živetja – žitja: prvi svet obstaja v horizontali in sestoji zaradi nekakšnega človeškega medsebojnega prekletstva zavezanosti, drugi se poraja v vertikali, samosten po lastni izbiri in nujno potreben za ustvarjanje mita in upanja.
Postavitev 8 duš je odvod projekta, intermedijske transverzale Aphra Tesla Operating System Incorporated Stefan Doepner: Tod mit Vorteil / Smrt s koristjo (2020), ki temelji na osmih psalmih. Tokratna postavitev vključuje 8 gibljivih malih zvočnikov, ki predvajajo 8 psalmov in reprezentirajo 8 duš, zvezanih v 4 pare. Besedila psalmov so vzeta iz sovjetskih paritvenih oglasov in prepesnjena v nemški jezik. Kompozicije za vokal in harmonij slonijo na glasbeno matematičnih shemah in algoritmih, ki metafizično spajajo ljudi, ki se ne bodo nikoli srečali. Roboti utelešajo čutnost človeškega iskanja in zastranjevanja lastne končnosti.
Geneza iskanja človeške bližine, prikazana skozi ustroj robotske omejenosti, preraste v ideal samozadostnosti. Umetnika razmišljata o človeku kot bitju telesa in upanja. Robotski gibljivi zvočniki v svoji mehanski togosti tako postanejo prispodoba stadija človeške kulture sobivanja, ki se odvija v horizontalnem svetu.
Performans archAngel Incorporated je predstava o dokončnosti, ki je brez začetka in konca. Robot Stefana Doepnerja, predhodno imenovan “SpineBot”, je tokrat v vlogi scenografa, kondukterja, osvetljevalca prostora, neplačanega šerpe – Archangela nepodkupljive smrti. Ta inkorporira zvok v tišino, vizijo v usodonosje, mehaniko v mistiko. Archangel si je odrezal peruti, da bi v vertikali votline 5017 m višine nahranil dva alpinista. Ali hočeta zmrzniti? Narava izbrane tragičnosti zunaj običajnega je lahko osupljivo smešna in v neizbežnosti konca erotična, saj zahteva intimni stik z občo resničnostjo. Ni nujno, da jo doseže. SONGS FROM SUIZIDE HOLE / / PESMI SEBEVZETJA so zato spremljevalke samoohranitve in norosti spremenjenih perspektiv. Aphra Tesla in Stefan Doepner v vlogi alpinistov razgrinjata zemljevid lastnih prehojenih poti, hrumečnosti in zamolčanin.
Kar naprej slišim mehanski zvok nadangela.Sliši se kot pljuča in dihanje pri hoji 5000 metrov navkreber. Kaj je nadangel, če smo alpinisti? Je to gledališki element, duh samega utelešenja? Je naš šerpa? Je upanje in užitek dihanja samomoru naproti? Je mehanizem, ki zagotavlja dihotomijo namena? Dejstvo je, da zveni in izgleda kot velik duh gore, v kateri smo našli luknjo, da mislimo neizrečeno. Diha. Pomaga ti pri plezanju. To je vizija.
Aphra Tesla je intermedijska umetnica, ki deluje tudi na področju glasbe in gledališča.
Stefan Doepner je umetnik, ki deluje na področju tehnološko podprte umetnosti, robotike in zvoka.
Produkcija: Cirkulacija 2 in KUD Obrat
Podpora: Mestna občina Ljubljana, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
V soboto, 9. decembra 2023 ob 15.00 ponovno vabljeni v Cirkulacijo², Podhod Ajdovščina 2, Ljubljana – tokrat na zatvoritev celotedenske video-prostorske instalacije
VIDEOPISMA / Henrike von Dewitz in Simon Svetlik
Video instalacija je že druga predstavitev izmenjave video datotek med Henrike von Dewitz in Simonom Svetlikom. Pred leti sta ugotovila, da njuni videoposnetki govorijo podoben jezik, in začela video dialog. Edino pravilo, ki sta si ga postavila, je bilo obdelati prejeto video datoteko in jo poslati nazaj. Oba izvajalca sta izmenično obdelovala videoposnetke, dokler nista ustvarila končnega rezultata. Avtorstvo se v tem procesu izmenjav in obdelav video materialov kar nekako zabriše.
Otvoritev: Petek, 1. december 2023 ob 20.00
Zatvoritev: Sobota, 9. december 2023 ob 15.00
Razstava je po otvoritvi odprta vsak dan razen nedelje – od sobote, 2. decembra do sobote, 9. decembra 2023: od 15.00 do 19.00. V soboto matineja ob 11.00.
Video posnetki Henrike von Dewitz in Svetlika temeljijo na manipulaciji izvirnih posnetkov skoraj priložnostnega, dokumentarnega značaja. Sprehodi v naravnih okoljih in mestih, dokumentacija efemernih instalacij, predmetov in živali, pokrajine in teksture se materializirajo, izginjajo, zbledijo in se prekrivajo. Ta metoda kompozicije vodi do video umetniških del z močnim občutkom za gibanje in napetost, več možnih pripovedi in specifično mešanico abstraktnih in dokumentarnih vidikov.
Henrike von Dewitz je bila rojena v Kölnu ZRN 1981, kjer je na Kölnski univerzi študirala antropologijo, geografijo in Afriške študije, nemščino kot tuji jezik (Goethe-Institut) in kasneje prevajanje nemško španske literature v Sevilla. Živela je v Kölnu (Nemčija), Montevideu (Uruguaj), Nancyu (Francija) inLjubljani (Slovenija); dela kot učiteljica nemščine, prevajalka ter kot foto in video umetnica. Od 2013 do 2019 je deltala v selekcijski ekipi zadokumentarne filme fri Mednarodnem filmskem festivalu Nancy-Lorraine. Decembra 2019 je kot artist in residence pri Laboratorio CINE Fac en elCCE v Montevideu (Uruguaj), začela delati tudi s formati Super 8 in 16. Njena umetniška pot se je začela med tri letno delavnico Kölnskegagledališča s črno belo fotografijo in delom v foto laboratoriju pri Studiobühne Köln (Germany).
Njena najpomembnejša dela in samostojne razstave:
We’ll see us tomorrow, dokumentarec, Museo de la Memoria, Montevideo (Uruguay) december 2019
Depart – Høld & Nova, video, januar 2019
L’Éternité – Høld & Nova, video, oktober 2018
4 Éléments 4.0, open-air video installation, in the frame of the Festival International du Film de Nancy, Cours de la manufacture Nancy (France),August 2018
4 Elements, pop-up video installation, Kino Otok Izola Cinema (Slovenia) June 2018
Midva – Dva Jasa, photography, Atelje 10, Tovarna Rog Ljubljana (Slovenia), November 2017
Referandom, video intervention in public space in the frame of Meta City Symptoms, train station Ljubljana (Slovenia), October 2017
Die 4 Elemente, at.tension #7, video projection Kino-Hanger, Kulturkosmos Gelände, Lärz, Mecklenburg Vorpommern (Germany), September2017
Les 4 Elements (The 4 Elements), video exhibition, Galerie 9, Nancy (France), August / September 2017
Freier Fall (Free fall), Video Installation, in the frame of Meta City Symptoms, Sodarska Steza, Ljubljana (Slovenia), April 2016
Simon Svetlik je rojen l. 1973 v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral iz slikarstva. V Ljubljani tudi živi in deluje. Ustvarja z vsemi dostopnimi mediji in se stilsko neomejuje; njegovo raziskovanje povezanosti vizualnega z ostalimi mediji in prosta izbira tematike ga težko opiše s skupnim imenovalcem, izmom.Ustvaril je raznovrstna umetniška dela (slike, kipe, fotografije, videe, ambientalne postavitve, instalacije, performanse…), platforme in sodelovalv mnogih skupinskih projektih. Soustanovil skupino “Art group rgb” (kolektivni umetniški raziskovalni “laboratorij” – 2001), ter platformo Simptomi Meta Mesta (neinstitucionalnaumetniška platforma – 2015); deluje kot pridruženi član platforme Cirkulacija2 v Ljubljani; soustvaril scenografijo za zadnji film Francija Slaka“Kakor v nebesih, tako na zemlji”; kot snovalec in producent ustvarja serijo performativnih dogodkov z enotnim naslovom O, posveča seneinstitucionalni/ neodvisni in neprofitni produkciji.
Selekcija dokumentiranih umetniških prisotnosti:
Future trip interaktivna svetlobna instalacija (RGB) – (Lido, Benetke 2005)
Eyecandy abstraktna animacija – 1st price (Video tapestry concourse, Velenje 2005)
Sketch box 0.6 interaktivna svetlobna instalacija (RGB) – (Rog, Ljubljana 2007)
Transcentrala socialni umetniški eksperiment (RGB) – (Rog, Ljubljana 2006 – 2007)
Feel the sun kratek video – (Signes de nuit, Paris 2006), (Cine pobre, Rio de Janeiro 2007)
Blodnjak video ambientalna instalacija – (Galerija Alkatraz, Metelkova mesto, Ljubljana 2008)
Buddha box svetlobna ambientalna instalacija (RGB) – Space for new dialogue – (Muzej sodobne umetnosti MUSUM, Vojvodina, Novi Sad 2008)
Paralelni svetovi skupinska video instalacija – (Metelkova mesto 2006 – 2011)
RGB embassy – odprti studijo/ performativni prostor/ galerija – preizpraševanje problematike simulakra sodobne umetnostne produkcije – (Rog,Ljubljana 2013 – 2021)
Meta City Symptoms – (različne lokacije od 2015 naprej)
O – ambientalni glasbeni video gibalni performansi (različne lokacije od 2011 naprej)
Petnajsti mednarodni festival eksperimentalnega zvoka
Prepared Surroundings 2023
Edges / Borders
sreda, 29.11.2023
Cirkulacija 2, 20:00
«Until I die there will be sounds. And they will continue following my death. One need not fear about the future of music». John Cage «Experimental Music» (1957)
Prepared Surroundings (PS) je eden najbolj čudnih zvočnih festivalov, ki poteka že 15 let. Kot vedno je naš poudarek na eksperimentiranju z zvokom in tehnologijo.
Festival statement: globaLocal proxyFest
Letos bo PS potekala hkrati v različnih mestih in državah, a kot vedno ob sredah. Dve sredi – štiri mesta. Zahvaljujoč pobudi mednarodne skupine kuratorjev in sodelovanju z lokalnimi skupnostmi umetnikov in glasbenikov bomo 29. novembra z veseljem predstavili dogodke v Almatiju (Kazahstan) in Ljubljani (Slovenija); nato pa še v Erevanu (Armenija) in Tijuani (Mehika) 20. decembra.
Live stream:
Glavna tema letošnjega PS je tudi nov špekulativni format: globalLocal proxyFest. Nenavadna razpršenost dogodka po celem svetu ob osredotočenosti na delo na lokacijah nas seveda spodbudi k razmišljanju o povezavah med globalnim in lokalnim, singularnim in multiplim. Kopiranje v kontekstu umetnosti vedno sproži razprave, a v čem je njegovo pokvarjenost, če je kopiranje način, kako podatke rešiti pred izgubo? PS lansira lastne posrednike v različnih mestih in državah. Bo to enak festival kot vseh prejšnjih 14 let?
Kustos vsake lokacije bo udeležencem ponudil svojo temo za umetniško interpretacijo:
Almaty : сontacts / boundaries
Ljubljani : edges / borders
Erevan : joinings / partings
Tijuana : dots / ties
Načrtujemo izvedbo dogodkov v živo z avdio-video prenosi.
Svet se spreminja in festival se spreminja z njim, le naš slogan ostaja nespremenjen že 15 let: “Udeleženci bodo prikazali delo s pripravljenimi predmeti, okolji in konstrukti.”
Stagnat Stagnat je elektronski A/V projekt dveh slovenskih umetnikov, ki živita na Dunaju. Njihov izbruh je rezultat težnje po skupnem glasbenem izražanju in razvejanosti preteklih vizualno osredotočenih umetniških prizadevanj. Rezultat je eksperimentalne narave, tehno s temnejšim odtenkom, z ropotom mimo vozečega vlaka, kaotičnim ptičjim petjem, potjo v sivo jutro z zamerljivo najstniško tesnobo. Njihov prvi nastop je bil kot improviziran nastop v živo na Festivalu Izvir (Formaviva) poleti 2019. Od takrat so se njihovi seti razvili v bolj homogen avtoshediazem, ko so razvili svoj lasten značilen zvok. Leta 2020 so v sami izdaji izdali svoj prvi EP Synchrony of Falling in bili predstavljeni na kompilaciji lokalne založbe Sigma5. Njihov debitantski album je skupaj z eksperimentalnim filmom izšel marca 2021 pri londonski založbi Singularity Recordings. Decembra 2021 so soustanovili lastno založbo DE/FRAGMENT. Od takrat so izdali 2 EP-ja, Subterranean Occurrence (DE/FRAGMENT) in Twilight World (Scarlet Carson Black), celoten album Vague Radius (DE/FRAGMENT) in se pojavili na nekaj kompilacijah in radijskih oddajah. Zdaj končujejo svojo najnovejšo izdajo “Charisma”, 6-stezni EP čudnih in vznemirljivih pesmi, ki temeljijo na konceptu in zmedenosti kultov. https://linktr.ee/stagnat
Lisokot
Lisokot (Varya Pavlova) je pevka, umetnica, skladateljica in pesnica, odgovorna za široko paleto glasbenih nastopov po vsem svetu od Bienala sodobne umetnosti v Rigi in Manifeste 10 do berlinskih klubov Berghain, Funkhouse in Oddelka za slavistiko na Univerzi Stanford. Deluje med eksperimentalno elektroniko, improvizacijo in performansom, večinoma uporablja svoj glas kot edini instrument. Pogosto se nanaša na sovjetsko glasbeno dediščino, je dekonstrukcija, reinterpretacija in lastna živalska poezija o politiki in družbi. Njene predstave se pogosto spremenijo v predstave, specifične za lokacijo, z lastnimi kostumi in dekoracijami, ki ustvarjajo lastno mitologijo. Leta 2017 je izdala EP “Walzerzyklus” v sodelovanju z Uwejem Schmidtom (AtomTM, Señor Coconut) pri nemški založbi Raster. https://nazlorecords.bandcamp.com/album/i-want-i-have-to-share-my-life-with-you https://linktr.ee/lisokot
Boris Šeršenkov
Boris Šeršenkov – samostojni umetnik in raziskovalec, dr. (kandidat tehničnih znanosti), pedagog in oblikovalec glasbil. Osredotoča se na projekte, ki razvijajo nove metodologije v tehnološki in zvočni umetnosti, raziskuje odnos med ljudmi in tehnologijo ter združuje sodobne tehnike z medijskimi arheološkimi raziskavami. Boris se ukvarja z različnimi dejavnostmi na področju eksperimentalne glasbe in zvočne umetnosti kot avtor številnih medijskih instalacij in zvočnih performansov ter kustos koncertnih programov, razstav in izobraževalnih projektov. Kot glasbenik aktivno deluje na področju žive elektronike in elektroakustične improvizacije, tako solo kot v sodelovanju z drugimi glasbeniki in umetniki.
splet – https://www.shershenkov.com/
Ksenija Bakhtina
Ksenia Bakhtina, interdisciplinarna umetnica. Glavne smeri zvočne umetnosti, ustvarjanje del za večkanalne avdio instalacije.
::vtol::
Dmitrij Morozov alias ::vtol:: je transdisciplinarni umetnik in raziskovalec. Osredotoča se na sodobne medijske umetnosti, vključno z zvokom, robotiko in instalacijo, s posebnim poudarkom na povezavi med nastajajočimi sistemi in novimi vrstami tehnoloških sintez.
splet – http://vtol.cc
V okviru mednarodnega festivala sodobnega plesa CoFestival 2023, ki se odvija med 23. in 30. novembrom v Ljubljani:
Kolektiv NDA Hrvaška: Predstava, ki nastaja | Predstava koja nastaje
Torek, 28. november 2023, ob 20.00
Cirkulacija 2, Podhod Ajdovščina 2
Prost vstop, trajanje: 50 min
Hrvaške koreografinje Aleksandre Janeve Imfeld, ki živi in dela v Bruslju in Zagrebu, ne predstavljamo prvič. V Predstavi, ki nastaja je sestavila kolektiv, sindikat, plesni vprašaj, ki predstavlja različne vidike plesnega dela. Odprto plesno delo kot tovarna sanj, ki se proizvajajo na trdih tleh.
Ker kuratorji CoFestivala občasno tudi poučujemo, smo za potrebe pedagoškega orodja – z vsemi zadržki, ki temu pritičejo – pred nekaj leti sodobno koreografijo tudi definirali. Bolj zaradi orientacije, kot orodje razjasnitve, ne zaradi kakršne koli teritorializacije področja. Takole gre: koreografija (kot razširjena praksa) je lahko (umetniška) funkcija, metodologija ali praksa, ki se ukvarja s pogoji, ustvarjanjem ali produkcijo komponiranja, konstruiranja, izvajanja (performans) ali zaznavanja različnih prisotnosti, odsotnosti ali predstavljanj človeških teles ter s sledmi ali indikacijami, ki to telo vsebujejo.
Pogoji, funkcije, prakse in konstrukcije so tisti elementi definicije, ki jih uteleša in naslavlja Predstava, ki nastaja, saj v njej nastopajo umetnice, organizatorke, producentke, kuratorke, aktivistike ali – kot jih imenuje koreografinja Aleksandra Janeva Imfeld – pobudnice sodobnoplesnega dela na Hrvaškem.
Predstava, ki nastaja je tudi predstava o sodobnem plesu v regijskem in Hrvaškem plesnem kontekstu. Odrska dela niso edini primerki plesnih del, ki nastajajo v naših sodobnoplesnih kontekstih, so le del celotnega ustroja plesnega sistema, ki mora v vseh svojih segmentih funkcionalno delovati, da se lahko v njem proizvaja umetnost.
Ženski kolektiv Predstave, ki nastaja je razstavljen v delovanju (praxis), je referenčna mreža elementov, ki pogojujejo tisto, kar ustvarja predstavo o sodobnem plesu danes. Proizvodni obrat umetnosti. Pri Predstavi, ki nastaja je v spoju proizvodnje, življenja in umetnosti nekaj konstruktivističnega in zdi se, da se sodobni ples na Hrvaškem bolj kot kje drugje ukvarja s temi problemi.
Koreografija in nastop: Koraljka Begović, Aleksandra Janeva Imfeld, Mia Kevo, Larisa Lipovac Navojec, Nives Soldičić, Melita Spahić Bezjak, Irma Unušić
Dramaturgija: Jasmina Založnik
Glasba: Marin Živković i Hrvoje Jelinčić
Oblikovanje svetlobe: Saša Fistrić
Kostumografija: NDA CRO pod vplivom / Under the Influence of Irma Unušić
Zunanja sodelavka: Tamara Curić
Scenografija in grafično oblikovanje: Hrvoje Jelinčić
Fotografije: Fanni Tutek – Hajnal
Produkcija: Nomadska plesna akademija Hrvatska
Umetniško vodstvo: Aleksandra Janeva Imfeld
V petek, 24. 11. 2023 ob 19.00 vabljeni v Cirkulacijo 2, Podhod Ajdovščina Ljubljana na predstavitev/ zatvoritev diskurzivne instalacije
Tatiana Kocmur + Francisco Tomsich Translacija | Traslación
Rdeče niti #Cirkulacija 2
Otvoritev: 17. 11. 2023, 20:00
Instalacija na ogled do 24. 11. 2023
Pri tej izdaji Rdečih niti se bo Translacija | Traslación osredotočila na zgodovino performativne umetnosti in performativnega v in v produkciji Cirkulacije 2 ter na njihov pomen v zgodovinskem kontekstu dejavnosti tega multidisciplinarnega združenja umetnikov. Primer teh rdečih niti ponazarja iskanje možnega (ali namišljenega) “prvega performansa” v Cirkulaciji 2 in kako ustanovitelji skupine gradijo zgodbe o njem – v dialogu z umetniškim videom Ksenije Čerče, ki je kot del instalacijske faze gostovanja razširjene Cirkulacije 2 v galeriji Alkatraz (Ljubljana) leta 2010 dokumentirala kolektivne akcije sodelujočih umetnikov v sklopu prve (performativne) faze tega projekta. Več o tem: http://www.cirkulacija2.org/?p=339
Rdeče niti #Cirkulacija 2 je tretja izdaja projekta Red Threads, ki ga od leta 2018 razvija Translación | Traslación, platforma za produkcijo, razstavljanje in raziskovanje umetnosti performansa, ki jo ustvarjata umetnika Tatiana Kocmur in Francisco Tomsich. Rdeče niti je model umetniškega raziskovanja performativne umetnosti, ki se osredotoča na recepcijo performativnih umetniških del s strani oseb, ki so bile prisotne v kraju in času, v katerem je bilo določeno delo ustvarjeno. Več o projektu Translacija | Traslación na www.translacija.wordpress.com
Produkcija: Cirkulacija 2
Sofinanciranje: Mestna občina Ljubljana in JSKD
Petek, 10. november 2023, ob 19.00 (do 22.00), Cirkulacija², Podhod Ajdovščina Ljubljana
WERCKMEISTER (CH-D-A-NL)
Temeljni kamen za nastanek WERCKMEISTER kvarteta sta na podlagi večletnega sodelovanja položila Markus Eichenberger in Carl Ludwig Hübsch, ki sta se prvič srečala na Human Noise Congress v Wiesbadnu leta 1994. Od takrat sta sodelovala v večih projektih, kot sta Eichenbergerjev Domino Orchestra ali Hübschov Ensemble X. Marca 2016 sta skupaj s Philipom Zoubekom – vsestranskim mladim pianistom z izostrenim glasbenim posluhom – in z obetavnim tolkalistom Etiennom Nillesenom na elektronskem sintetizatorju –, ustanovila Werckmeister kvartet. Vrste instrumentov v kvartetu bi bile težko bolj raznolike ampak, ko igrajo v harmoniji razlike zbledijo v izrazito tonalni, občutljivi in čutni glasba. Poslušalcem odpira ušesa za nenavadno raznolikost uglaševalnih sistemov in, v improvizirani glasbi znanih, temperamentov. Ime Werckmeister se nanaša na nemškega baročnega glasbenika in glasbenega teoretika Andreasa Werckmeistra, ki je objavil knjigo Musicalische Temperatur (Glasbena temperatura, Musical temperament) leta 1691 in s tem utrl pot novemu sistemu uglaševanja instrumentov. Edinstven in nenavaden kvartet bomo v Sloveniji predstavili prvič.
· Markus Eichenberger – klarineti
· Carl Ludwig Hübsch – tuba
· Philip Zoubek – sintetizator
· Etienne Nillesen – podaljšani boben
MARKUS EICHENBERGER (1956) deluje od leta 1977 kot klarinetist in deloma tudi kot saksofonist v različnih skupinah in projektih skoraj izključno na polju svobodne improvizirane glasbe. Njegovo glasbeno delo so podpirajo mesto in kanton Zürich, upravni odbor Aargau, Pro Helvetia in številne fundacije. Prejel je več nagrad: nagrado WDR “Forum Junger Composers” (1992), Kulturna nagrada fundacije Kiwanis (1998), Skladba, ki jo je naročila fundacija Pro Helvetia za DOMINO (2000), Kulturna nagrada Združenja za gospodarstvo in kulturo, Willisau (2004) in Delovna štipendija Covid-19 iz mesta Zürich (2021). / https://eichenberger.li
CARL LUDWIG HÜBSCH (1966) je v rojstnem Freiburgu začel glasbeno pot, kot klarinetist v lokalni pleh-godbi. Po punk-rokerskem obdobju igranja bobnov je odkril jazz in svobodno improvizacijo, ki sta ga pripeljala do študija improvizacije z M. A. Fataahom. Na pedagoški fakulteti v Freiburgu je zaključil študij petja, teorije in igranja bobnov. Študiral je tudi elektronsko glasbo pri prof. Klausu Weinholdu. V Kölnu je kot gostujoči študent študiral v razredu komponista Johannesa Fritscha. Ko se je leta 1990 preselil v Köln je prejel doživljenjsko univerzitetno štipendijo. Hübschevo igranje se osredotoča na improvizirano in sodobno komponirano glasbo. Sam komponira in izvaja glasbo v koncertnih dvoranah, studijih in gledališčih, igra z ansambli in orkestri. Priznani tubist je prejemnik rezidenc v ZDA, Avstriji in Švici, dobitnik nagrade Jazzpott Award Essen (2003), SWR Newjazz Meeting (2012), skladatelj Welttheater Einsiedeln (2013). Sodeloval je na več kot 65 nosilcih zvoka. / https://www.huebsch.me
PHILIP ZOUBEK (1978), rojen v Tullnu, Avstrija živi in dela kot pianist in skladatelj v Kölnu. Od leta 1996 je študiral jazz klavir pri Reinhardu Micku na Dunaju. Leta 2002 se je preselil v Köln, kjer je študiral jazz klavir pri pri Hansu Lüdemannu. Leta 2008 je prejel štipendijo Horst in Gretl Will mesta Köln. Zoubek sodeluje z Frankom Gratkowskim, Wilbertom de Joodeom, Thomasom Lehnom, Claytonom Thomasom in Paulom Lyttonom, če omenimo le nekatra zveneča imena. Koncertiral je v Konzerthaus Wien, v luksemburški filharmoniji, na Moersfestivalu, Ullrichsberger Kaleidophonu in GetItLouder Festivalu v Šanghaju in Pekingu. Zoubek je ustanovni član Kölner Kollektiv za improvizacijo in glasbeno umetnost. Leta 2020 je prejel prestižno nagrado WDR Jazz za skladbo. / https://philipzoubek.com
ETIENNE NILLESEN je tolkalec in skladatelj iz Nizozemske, ki trenutno živi v Kölnu. Boben je osrednji del Nillesenove umetniške prakse. Z instrumentalnim in fizikalnim pristopom raziskuje in ruši meje naravne akustike snare bobna s konvencionalnimi in razširjenimi tehnikami igranja. Njegovo delo vključuje elemente konceptualne in spontane kompozicije, strukturirane improvizacije, performans in zvočno umetnost. Nastopa kot skladatelj in performer na več kot tridesetih albumih nove glasbe, improvizirane glasbe in jazza. Njegovo zanimanje za različne oblike raziskovalne glasbe mu je omogočilo redno delo z najprepoznavnešimi glasbenimi umetniki in Ensemble Modern.Trenutno dela kot profesor na ArtEZ Univerzi za umetnost na Nizozemskem, kjer poučuje bobne in improvizirano glasbo. / https://etiennenillesen.com
pred tem:
Mladi Raziskovalci VI.: DOMEN KUŽNAR – +Disposition (SLO)
Cikel rezidenc, koncertov in performansov Mladi Raziskovalci je namenjen vodeni vključitvi izbranega ustvarjalca mlajše generacije v profesionalna infrastrukturna in raziskovalna okolja. V letu 2023 je eden od ustvarjalcev v rezidenci violist Domen Kužnar, ki bo na koncertu predstavil projekt z naslovom +Disposition. V letu 2023 zasedba predstavlja opus novih del, ki nastajajo in se razvijajo v okviru večdnevnih rezidenc in nastopov. Ustvarjalec v rezidenci si je za snovanje vsebine in kompozicij projetka postavil vprašanja, kot so: “Kaj struktura v kompoziciji je in kakšne so njene realizacije v glasbi? Kako razne specifike, kot so predmet, sporočilnost, kreativnost ali pomen, informirajo, sestavljajo, spreminjajo, nadgrajujejo samo strukturo in pripomorejo k razvoju kompozicije in posledično tudi glasbe? Kako to vpliva na razumevanje in percepcijo glasbe?” Mladi Raziskovalci je program Inštituta .abeceda.. Prihajajoči koncert bo za zasedbo četrti v sezoni.
· Miha Sever – pianino
· Anja Kralj – violina
· Manica Slapšak – viola
· Domen Kužnar – viola
DOMEN KUŽNAR (1998) je violist in skladatelj. Trenutno opravlja študij viole na Akademiji za Glasbo na Univerzi v Ljubljani pri prof. Maji Rome. V sklopu izmenjave Erazmus+ je študiral na Islandski Univerzi za mmetnost pri profesorjih Þórunn Ósk Marínósdóttir in Svavi Bernharðsdóttir. Tekom študija se osredotoča na tehnično izpopolnjevanje in izraznost na inštrumentu, predvsem pa ga zanima repertoar sodobne in nove glasbe. Je član kvarteta Transposition String Quartet+ in ansambla .abeceda [ansambel za novo glasbo]. Njegovi mentorji so bili, med drugim: Nabuko Imao, Emile Cantor, Peter Barszony, Garth Knox, Atar Arad, Vincent Royer, Helfried Fister in Dré A. Hočevar.
ANJA KRALJ se je začela učiti violine s petimi leti. Po končani nižji glasbeni šoli se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, kjer je pod mentorstvom prof. Žige Branka tudi maturirala. Sedaj študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Gorjanu Košuti. Redno se udeležuje tekmovanj na državni in mednarodni ravni ter kot solistka in članica godalnega kvarteta Perpetuum nastopa na samostojnih recitalih. Izpopolnjuje se na mojstrskih tečajih pri priznanih profesorjih: Latica Honda Rosenberg, Igor Ozim, Wonji Kim Ozim, Michael Frischenschlager, Sandor Javorkai, Vesna Stanković, Janez Podlesek idr. Zanimata jo tudi sodobna in ljudska glasba. Prvo raziskuje preko skupnega muziciranja s saksofonistko Vido Piko Vatovec, v Duu Bob, prvinskost in preprostost glasbe pa spoznava pri Akademski folklorni skupini France Marolt.
MANICA SLAPŠAK (2000) je svojo glasbeno pot začela pri 12 letih z igranjem violine, po treh letih pa se je prvič srečala z violo. Po končani srednji glasbeni šoli iz viole na umetniški smeri I. gimnazije v Celju se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer študira v razredu doc. Maje Rome. Je članica godalnega kvarteta Perpetuum in godalnega kvarteta Krklec. Redno sodeluje v raznih orkestrih – Ensemble Dissonance, orkester Amadeo in camerata SMO, kot substitut pa parkrat tudi s simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter raznimi priložnostnimi sestavi. Tekom šolanja se je udeležila mojstrskih tečajev pri pedagogih kot so Nobuko Imai, Emile Samama Cantor, Maja Rome, Halfried Fister in Volodja Balzalorsky.
MIHA SEVER (1998) je trenutno študent druge stopnje geografije in slovenistike. Aktiven je na področju lektoriranja, redigiranja, rencezorstva, poučevanja, jezikovne tehnologije in drugo. Glasbeno pot je začel na klavirju v razredu Monike Höfler na GŠ Franca Šturma. Po končanih osmih razredih se je pot nadaljevala na klaviaturah v različnih dijaških in študentskih rock/jazz glasbenih skupinah. Kot zborovski pevec aktivno deluje v Študentskem zboru Sv. Stanislava in vokalni skupini Laulu.
Produkcija: KUD Mreža / FriForma, Ljubljana; program kurirata: Nataša Serec & László Juhász
Koprodukcija: Inštitut ON Rizom, Ljubljana & Inštitut .abeceda, Ljubljana
Grafično oblikovanje: Urša Rahne
Koncertni cikel FriForma podpirata Ministrstvo za kulturo RS & MOL – Oddelek za kulturo
Posebna zahvala: Švicarski svet za umetnost ProHelvetia & Aargauer Kuratorium
Obveščamo in vabimo na festival IZIS 11 v Kopru, na katerem sodelujejo tudi osnovni delci Cirkulacije 2 (Marko Batista, Tatiana Kocmur, Borut Savski, Stefan Doepner, Simon Svetlik, Vlado Repnik, name: in Sanja Simić). Festival bodo združno z drugimi delci otvorili v petek, 6. oktobra 2023 ob 20.00 v Skladišču Libertas. IZIS traja do 22. oktobra 2023.
»Meje kraljestva so občutljive.« Michel Houellebecq, Osnovni delci
»V času med 1900 in 1920 so skušali, predvsem na pobudo Einsteina in Bohra, nov model atoma uskladiti s klasično sliko atoma; klasična teorija se je dokončno in nepreklicno zlomila v začetku dvajsetih let. Nielsa Bohra so imeli za pravega utemeljitelja kvantne mehanike, ne le zaradi njegovih osebnih odkritij, temveč predvsem zaradi izredno ustvarjalnega vzdušja, ki ga je znal pričarati, vzdušja, v katerem so se prepletali intelektualno vrvenje, svobodnjaški duh in prijateljstvo. Inštitut za fiziko iz Københavna, ki ga je Bohr ustanovil leta 1919, je sprejemal vse mlade raziskovalce, kar jih je premogla evropska fizika. V njem so se učili Heisenberg, Pauli in Born. Bohr je bil sicer od njih nekoliko starejši, toda z mešanico filozofske daljnovidnosti, dobrohotnosti in strogosti je znal ure in ure razpravljati o malenkostnih detajlih njihovih hipotez. Bil je pikolovsko natančen in ni dopuščal nikakršnih približkov pri interpretaciji poskusov, toda nobena nova zamisel se mu ni zdela že vnaprej nora in noben klasični pojem nedotakljiv. Študente je rad vabil v svojo podeželsko hišo v Tisvildeju; v njej je gostil tudi znansvenike drugih disciplin, politike in umetnike. Pogovori so se svobodno in neomejeno vrteli med fiziko in filozofijo, umetnostno zgodovino, religijo in temami iz vsakdanjega življenja. Česa podobnega človeštvo ni videlo vse od rojstva grške misli.« (Michel Houellebecq, Osnovni delci, str 17, prevod Mojca Medvedšek.)
11. Izis, z naslovom Osnovni delci, nas je kaj kmalu pripeljal do pogovorov, ki so se vrteli tudi okrog kvantne mehanike. Teorije, ki je prelomila s klasično sliko atoma in v leta 2020 izdani knjigi Helgoland italijanskega fizika Carla Rovellija napeljala k izjavi, da je: »Klasični pogled na svet halucinacija, ki ni več potrjena« (Rovelli, Helgoland, 196). Čeprav je šlo za kolektivno delo, bi lahko za njen temeljni uvid določili točen datum, 7. 6. 1925, ko Werner Heisenberg na otoku Helgoland o njem poroča takole: »Ura je bila že skoraj tri ponoči, preden je bil pred menoj končni rezultat računa, […] tako da nisem več mogel dvomiti o matematični nedvoumnosti in sklenjenosti tako nakazane kvantne mehanike. Prvi trenutek sem se zgrozil do dna duše. Imel sem občutek, da gledam skozi površino atomskih pojavov v notranjost nenavadne lepote, ki leži globoko pod površino, in skoraj zavrtelo se mi je ob misli, da bi moral zdaj raziskovati to obilico matematičnih struktur, ki jih je narava razgrnila pred menoj.« (Heisenberg, Del in celota, 76)
Københavnska interpretacija predpostavlja veljavnost tako Newtonove kot kvantne mehanike, meja med obema pa ni jasno določena, predvsem pa se na kvantni ravni dogajajo čudne reči, enkrat valovanje, drugič delec, odvisno od tega, ali to kdo gleda. Česar še danes fiziki ne znajo enoznačno opisati z besedami. Sean Connell, zagovornik – københavnski nasprotne – interpretacije več svetov pravi, da je: »Z enačbami kristalno jasno, z besedami pa je težko«.
»Heisenberg si predstavlja, da elektroni ne obstajajo zmeraj. Obstajajo samo, ko so v interakciji s čim drugim. […] Einstein ni hotel popustiti pri zanj ključni točki: da obstaja objektivna resničnost, neodvisna od tega, kdo interagira s kom, ostane prepričan, da stvari ne morejo biti tako čudne in da mora ‘zadaj’ obstajati bolj verjetna razlaga. Minilo je sto let in nahajamo se na isti točki. Enačbe kvantne mehanike in njihove posledice na najbolj raznovrstnih področjih vsakodnevno uporabljajo fiziki, inžinirji, kemiki in biolgi. So izredno uporabne za vso sodobno tehnologijo, a vendar ostajajo nedoumljive: ne opisujejo, kaj se dogaja znotraj nekega fizikalnega sistema, ampak samo, kako je nek fizikalni sistem percepiran s strani drugega fizikalnega sistema. Kaj to pomeni? Da je resničnost fizikalnega sistema neopisljiva? Da manjka en del zgodbe? Ali pa to pomeni, kot se mi zdi, da moramo sprejeti idejo, da je resničnost zgolj interakcija?« (Rovelli, Sedem kratkih lekcij o fiziki, 26–29)
Pri letošnjem Izisu smo jo poskušali – Rovellijevo relacijsko interpretacijo – kar se da sprejeti. Libertas kot razstavni prostor postaviti v največjo možno odvisnost z razstavljenim. Kuratorsko delo z avtorji in avtoricami. Meje osebe do avtorstva. Predvsem pa: ustvarjalni proces vsakega izmed nas z notranjim jedrom nujnosti, ki ga žene. In po vseh letih, ki so minila od nadobudnega prvega Izisa – če je res, da je osnovni delec odnos, – »v katerem so se prepletali intelektualno vrvenje, svobodnjaški duh in prijateljstvo,« preveriti, če je ta trditev še veljavna.
»‘Če mine, tedaj ni bila prava ljubezen.’ Zakaj tedaj ni bila? Je naša izkušnja taka, da je trajno le to občutje in ne ono? Ali uporabimo podobo: ljubezen preizkusimo glede na njeno notranjo strukturo, ki je neposredno občutje ne razodene. Toda ta podoba nam je pomembna. Ljubezen, torej tisto pomembno, ni občutje, temveč nekaj globljega, kar se le izrazi v občutju. Imamo besedo ‘ljubezen’ in damo ta naslov sedaj tistemu najpomembnejšemu.« (Wittgenstein v: Simoniti: O ljubezenskih izjavah)
Izis posvečamo Branetu Grguroviču, čigar Fuck Off Illusion nas je prvič pripeljal v Libertas, ki je rad ponavljal, da so mu fotončki rekli, in je 1. 8. 2023 umrl. Z besedama vabljeni in vabljene se nadejamo, da se lahko skupaj »z uporabo teh besed učimo njihovih omejitev« (Werner Heisenberg).
BLOK je spletni časopis o sodobni umetnosti v angleškem jeziku, ki se osredotoča na regijo, znano kot Srednja in Vzhodna Evropa. Ko lebdimo med poljubno definiranim »Zahodom« in »Vzhodom«, nas zanima sledenje umetniškim in kulturnim praksam, kartografija različnih lokalnih identitet in iskanje skupnih izkušenj – v preteklosti in prihodnosti. BLOK želi biti vir za regionalno in mednarodno občinstvo ter predstavlja umetniško pisanje, razstave in projekte zgodovinsko premalo zastopanih skupnosti in ljudstev.
Kot priznanje patriarhalne in kolonialne zgodovine, ki oblikuje našo uporabo angleškega jezika, BLOK uporablja tudi politiko minimalnega posega pri urejanju naših objavljenih besedil. To počnemo, da bi spoštovali raznolike jezikovne izkušnje naših piscev in podpirali elastičnost angleškega jezika.
About Blok
BLOK is an online, English-language contemporary art journal that focuses on the region that is known as Central and Eastern Europe. Floating between the arbitrarily defined “West” and “East”, we are interested in tracing artistic and cultural practices, mapping different local identities, and searching for common experiences – in the past and future. BLOK aims to be a resource for a regional and international audience and presents art writing, exhibitions, and projects from historically underrepresented communities and peoples.
In recognition of the patriarchal and colonialist history that shapes our use of the English language, BLOK also employs a policy of minimal intervention when editing our published texts. We do this to honor the diverse language experiences of our contributing writers, and to support the flexibility that exists within the English language.
Petek, 15. september 2023 ob 18.00; Cirkulacija 2, Podhod Ajdovščina, Ljubljana:
Agustina De Vera Čustveno avdio-vizualni zemljevid; sledi potovanja v Slovenijo
Razstava, predstavitev in pogovor z Agustino De Vera.
Na dogodku bo predstavljena razstava, nastala kot prikaz ustvarjalnega razvoja Agustine De Vera, Urugvajke, ki se trenutno nahaja na humanistični rezidenci Branislave Sušnik v Medvodah. Razstava ponuja odprto in refleksivno kartografijo tem, ki jih v svojem avdiovizualnem ustvarjanju raziskuje Agustina: možnostih nelinearnih in ne-neposrednih presečišč med različnimi ravnemi – vizualno, zvočno in besedno. Na njeno estetiko sta vplivala eksperimentalni film in video umetnost.
Ob razstavi bo Agustina predstavila razloge za svoje potovanje v Slovenijo in ustvarjalni proces, ki je potekal med njenim bivanjem v Medvodah. V okviru humanistične rezidence Branislave Sušnik je namreč že v Urugvaju začela kolektivno dopisovanje v obliki filma, ki ga je nadaljevala v Medvodah, hkrati pa svoje bivanje namenila ustvarjanju pisnega in avdiovizualnega dnevnika. V tem bo s pomočjo eksperimentalne avtoetnografije obeležila svojo izkušnjo tujke, raziskovalke, umetnice in kulturne dopisnice.
V okviru dogodka bo Agustina razkrila svoj ustvarjalni proces, katerega rdeča nit je njeno življenje v Urugvaju, v povezavi s kratkim bivanjem v Sloveniji. Njen namen ga je deliti z občinstvom in tako v igri zrcal morda spoznati, kakšni so odsevi, ki prečijo polje umetnosti in kulture v Ljubljani in okolici. Morda pa tudi izkusiti odzive, podobnosti in razlike ter nova vprašanja občinstva.
Agustina De Vera Če se ustvarjalni proces začne z vprašanjem, povezanim z željo, je v Agustininem primeru to vprašanje povezano s pogoji podob na področju filmskega jezika in morebitnimi črtami pobega, ki jih je mogoče orisati. Njeno delo raziskuje prav to napetost: zakonitosti in odstopanja od le-teh znotraj filmskega jezika; morebitne načine pobega. Tudi na izobraževalnem in akademskem področju ter na področju umetniškega ustvarjanja z interdisciplinarne in transdisciplinarne perspektive razmišlja o avdiovizualnem mediju, o normativnosti, ki jo vsiljuje kinematografski model, evropocentričnem pogledu, nasilju, ki prežema njegove oblike produkcije ter morebitnih alternativah tem modelom.
Agustina De Vera je magistrirala iz izobraževanja s področja avdiovizualnih vsebin na Latinskoameriški fakulteti za družbene vede v Urugvaju ter iz avdiovizualnih jezikov in medijev na Filozofski fakulteti Univerze Republike Urugvaj. Ukvarja se z raziskovanjem, poučevanjem ter razvojem filma in avdiovizualnih vsebin.
O rezidenčnem programu Branislave Sušnik
Humanistična rezidenca Branislave Sušnik je projekt, ki je nastal v okviru mednarodnega kolektivnega raziskovalnega portala Bivališča Branislave Sušnik, in je namenjen preučevanju, prevajanju in razširjanju védenja in dela slovensko-paragvajske antropologinje Branislave Sušnik, rojene v Medvodah. V okviru programa enkrat letno razpišemo rezidenco, namenjena špansko govorečim raziskovalkam in/ali umetnicam, ki želijo izpeljati raziskovalni projekt, povezan z Branislavo Sušnik in/ali njenim rojstnim krajem. Projekt podpira občina Medvode.
→ http://branislavasusnik.wordpress.com
→ @branislavasusnik
→ branislavasusnik@gmail.com
Od četrtka, 24. avgusta do četrtka, 7.septembra 2023: 14-dnevna transformacija razstavnega prostora v trojno kombinacijo: atelje – delavnica – galerija / v Cirkulaciji 2, podhod Ajdovščina Ljubljana:
Tom Winkler stròj1 strôja m (ȍ ó)
Otvoritev: četrtek 24. 8. 2023 ob 20.00
Četrtek 31.8. 2023 ob 20.00: Večer ambientalne glasbe z Cooperativa Artigiana Suono, Tuono e Frastuono *
Zatvoritev: četrtek 7. 9. 2023 ob 20.00
Dnevni termini: 24. 8. – 7. 9. 2023, vsak delavnik med 16.00 – 21.00
V projektu stròj1 strôja m (ȍ ó), ki ga Tom Winkler predstavla v prostorih Cirkulacije 2, nadaljuje razmišljanje o samem procesu proizvajanja (umetniških) izdelkov in prikazovanje tistega, ki je ponavadi gledalki-cu nevidno – postopek ustvarjanja. V projekt bo vključil dve napravi iz preteklih projektov 1.01 in 2.01, ustvarjeni še tekom študija.
Projekt bo trajal več dni. Razstavni prostor Cirkulacije 2 se bo v tem času preobrazil v nekaj kar izgleda kot atelje – delavnica – galerija. V novo nastalem prostoru bo umetnik s pomočjo naprav ustvaril nove izdelke iz gline in drugih materialov, ki jih bo tekom njihovega nastajanja tudi razstavljal. S svojimi dejanji bo preoblikoval dani prostor – dnevno bo izdeloval produkte, jih zlagal in fotografiral / ustvaril lastni arhiv. Predvsem pa bo v določenem času v prostoru bival in za ustvarjanje upošteval lastne občutke in potrebe.
Obiskovalec-ka bo zmožen-a v celoti doživeti proces umetnikovega ustvarjanja. Vidne bodo naprave, paleta z glino (delovni prostor), izdelki (odlagalni prostor) in zbirka (razstavni prostor). Izkustvo bo iz vidnega lahko prešel tudi na druge čute, saj bodo lahko slišali-e zvoke naprav, vohali-e glino, tipali-e izdelke in podobno.
Postopek ustvarjanja se bo z vsakim dnevom ponovno začel. Vsak dan znova bo umetnik kose iz prejšnjega dneva recikliral za nastanek novih. S konstantnim ponavljanjem postopka bo v omejenem časovnem okviru gradil umetno geološko strukturo sestavljeno iz izdelkov, ostankov in fotografij izdelkov. Winkler meni, da arhivacija lahko poteši lastno željo po zbiranju in preučevanju izdelkov, saj lahko večno obstajajo v fotografski obliki, in pravi, da je »digitalna dokumentacija je alternativa fizičnemu zbiranju, ki je v mojem primeru skoraj nemogoče, če ne drugega, nesmiselno.« Arhiv se lahko sproti ureja in posodablja, tudi ko tvorca ne bo v razstavnem prostoru. Na tak način bo proces ustvarjanja cikličen in umetnikovo udejstvovanje aktivno tudi, ko to ne bo na očeh drugih.
Tom Winkler je umetnik mlajše generacije, ki se v svoji praksi poslužuje različnih tehnik za posredno oblikovanje materialov, s katerimi ustvarja nenavadne objekte na katerih večinoma ni vidna sled umetnikove roke, kar ustvari pri gledalki-cu dvom o njihovem nastanku. Pri tem Winklerja zanimajo predvsem postopki preoblikovanja materiala v umetniško delo, ki velikokrat niso prikazani ampak so prisotni v samem delu (v delih rad pušča kakšne sledi o načinu izdelave). V preteklosti je največ pozornosti namenil glini, ki jo preoblikuje s posebnimi napravami, ki jih sam tudi izdela. V svoji praksi rad prenaša / razširi umetniško delo v druge tehnike oz. uporabalja določen element enega dela za razvoj novega.
Če se je v prejšnjih delih Winkler večinoma osredotočal na izdelke, oblikotvorne potenciale naprav ter hiperprodukcijo, bo tokrat usmeril pozornost umetniškemu procesu – gnetenju gline, sedenju, pitju kave, občudovanju, razmišljanju itd. Vse to bo gledalec-ka lahko videl-a. A to ni nekaj novega v umetnosti. Spomnimo se na primer performansa Atelje (1996) umetnice Janje Žvegelj, ki je prostore Galerije Kapelica spremenila v atelje in posvetila večjo pozornost procesu kot kiparskemu portretu. Vsekakor bo uporaba neobičajnih strojev zanimiva, ampak tudi marsikateri obrtnik ima nenavadne stroje za obdelovanje matrialov. Ker Winkler ne ustvarja nič uporabnega, ga ne moremo označiti kot obrtnika.
Mogoče je prav na tem mestu ključno vprašanje, kaj pravzaprav dela? »Včasih sem iskal nek popolni izdelek in razvijal nove oblike naprav, da bi se dokopal do njega, ter zbiral vse izdelke, da bi si najboljšega lahko lastil, a vsi ti poskusi so bili neuspešni. Z napravami še zmeraj ustvarjam, ampak nisem še ugotovil, kaj točno iščem.« pravi Winkler.
Cooperativa Artigiana Suono, Tuono e Frastuono, ki je neklubski pseudonim kolektiva Cosmic Sex, pod katerim se posvečajo raziskovanju abstraktnih in “ambientalnih” glasb, ki sicer le redko najdejo mesto v javnem prostoru. Cooperativa vam bo tokrat servirala nabor teksturno bogatih zvočnih pokrajin, abstraktnih sozvočji, božajočih elektronskih in organskih frekvenc. Pridite prej, da se udobno namestite. Ne pozabite na blazino ali dekico za večje udobje. Cosmic Sex je skupina prijateljev, ki prirejajo dogodke z sodobno elektronsko glasbo v Ljubljani. Cosmic Sex (znan tudi kot Sexo Cósmico) se je začel leta 2017 kot serija dogodkov, osredotočenih na basovsko, breaky, tolkalno elektronsko glasbo po vzoru Hessle Audio, vendar je postopoma postal gibanje enako mislečih ljubiteljev transžanrske elektronske glasbe preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Dogodki Cosmic Sex so postali razvpiti po radostnem in toplem vzdušju, eklektičnem programu in impresivnih svetlobnih spektaklih, ki jih pripravlja mojster razsvetljave kolektiva TiWi, ter postavljajo vzor naprednemu klubskemu dogajanju v Sloveniji. Izvajajo: @jasabuzinel / @blaz-pavlica / @tim-winkler-10 / @russellsprout / @zvven. Dogodki CS potekajo v klubu Channel Zero v Ljubljani. Med preteklimi gosti so bili Toumba (JO), Nick León (ZDA), Ploy (UK), Bruce (UK), Hermeneia (PL), Samuele Pagliai (IT), Szch (HR), Alleged Witches (SI), N/OBE (HR), Lil Taty (RS), Kornet (HR) in drugi.
Produkcija: Cirkulacija 2
Projekt je del programa Cirkulacije 2, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana