Robotanika: Genesis
Published on May 19th, 2017Robotanika s podnaslovom Geneza je obširna razstava/ performativno okolje v Cirkulaciji 2 v Tobačni Ljubljana in poteka od 23. maja do 8. junija 2017. Razstava/ situacija je na nek način tudi obeleženje desetletnice delovanja iniciative Cirkulacija 2. V tem času gostimo štiri izredno zanimive umetnike, katerih specifične estetske pristope bomo izpostavili s posebnimi celovečernimi dogodki. To so: Lars Vaupel (Nemčija), Ewa Justka (Poljska), Adam Donovan (Avstralija) in Karl Heinz Jeron (Nemčija).
Spored dogodkov:
torek, 23. maj ob 20.30: Otvoritev Robotanike/ Geneze
petek, 26. maj ob 21.00: Ewa Justka / ZVOK=SVETLOBA || SVETLOBA=ZVOK?
torek, 30. maj ob 21.00: Adam Donovan
torek, 6. junij ob 21.00: Karl Heinz Jeron / Opera Robotanica
Domači sodelujoči: Boštjan Čadež, Dominik Mahnič, Boštjan Leskovšek, Borut Savski, Stefan Doepner.
Foto Boštjan Leskovšek
Projekt Robotanika je pristop k razstavi in dogodkom, ki ga v Cirkulaciji 2 razvijamo v zadnjem enoletnem obdobju. V letu 2016 smo že izvedli dva uvodna performensa Cirkulacije 2 pod naslovom Robotanični vrt (v Velenju in v Trstu), ki sta služila za praktično preverjanje novonastajajočega principa, ki pa je v sedanji obliki razširjen in namnožen še z povabljenimi tujimi umetniki in dodatnimi principi. Uvodna performensa sta dala slutiti, da je koncept za obiskovalce izjemno komunikativen, saj so bili odzivi tako v Velenju kot v Trstu izjemno dobri.
Podnaslov Geneza vzpostavlja biblijsko alegoriko in vnaša mitologije o začetku in koncu sveta. Geneza je seveda rojstvo sveta.
Osnovna značilnost razstave Robotanika je “pogled od spodaj”, kar pomeni, da so naprave bistveni dejavniki situacije, ki na pojavnem nivoju obsega gib, zvok in svetlobo. Ti pogledi se s pomočjo projekcij multiplicirajo na vse štiri strani sveta/ stene, kar kreira pretežni prostor naprav – neke vrste sodobni rajski vrt, v katerem je človek morda le še obiskovalec – objekt na projekciji. To ni neka katastrofična podoba sodobnega sveta, ampak nasprotno.
Osnovna forma je 14-dnevna razstava/ instalacija vseh objektov, medijev in principov, ki v prostoru sobivajo. Vsi objekti/ principi izkazujejo stopnjo avtonomije v njihovem polju obnašanja. To je lahko rezultat naključja, naključnega algoritma, ali pa interaktivnega ali generativnega obnašanja. Kakofonija navzkrižnega medsebojnega vplivanja je morda lahko cvrket rajskih ptic. Ali pa strašljivo rjovenje iz mračnega pragozda.
Osnovne objekte, programe, principe priskrbijo in dodatno razvijejo sodelujoči domači umetniki, ki tudi nosijo levji delež pri celotni postavitvi. Razstava je tako tudi nekakšen pregled čez desetletno produkcijo umetnikov, ki sodelujejo pri Cirkulaciji 2.
V času razstave eden za drugim prihajajo in odhajajo povabljeni tuji umetniki in dodajajo svoje objekte in pristope, ter jih potem čez teden dni tudi odnesejo. Zato se spreminja tudi razstavni park objektov/ rajski vrt, razstava pa ima tako tudi več vrhuncev.
K izvedbi projekta smo povabili izjemno kvalitetne mednarodne umetnike: Karl Heinz Jeron (Nemčija), Ewa Justka (Velika Britanija / Poljska), Adam Donovan (Avstralija / Avstrija) in Lars Vaupel (Nemčija), ki so bili seznanjeni z osnovnim konceptom razstave in vsi tudi prepoznali možnosti takšnega pristopa. Predvsem mlajši med njimi so trenutno na vrhuncu aktualnosti in polni zagona, starejši pa sodijo med uveljavljene očete kibernetske umetnosti, ki poleg mladostnosti pristopa vnašajo tudi širšo perspektivo modrosti in distance do zgolj trendovskega. Gostujoči umetniki bodo prispevali svoje obstoječe objekte/ naprave, ki so enostavne ali kompleksne robotizirane (pripete ali premične) instalacije, enostavni avdio-video sintetizatorji, itd.
Lars Vaupel
Hamburg/ Nemčija. Umetnik, razvijalec naprav, programer. Diplomiral iz elektrotehnike. Kot razvojni inženir delal za več podjetij v Hamburgu, vzporedno razvijal svoje lastne umetniške projekte in opravljal tehnično podporo za umetniška dela drugih umetnikov. Od leta 2003 samozaposlen. Soustanovitelj umetniške skupine F18 v Hamburgu. Razvoj in izdelava šestnogega robota “Exoskeleton” za Stelarca. Restavracija umetniškega dela/ stroja za slikanje Angele Bulloch „Blue Horizon“. Razstava „Zufalls Spuren“ v Cabaret Voltaire/Zürich (2007). Sodelovanje pri koncertu/ performensu strojev skupine BBM Phaenomenale v Wolfsburguv Nemčiji (2007). Predelava instalacije „SEEK“ iz leta 1969 za delo Lutza Dammbecka “Rereeducation“ v galeriji COMA v Berlinu. Sodelovanje pri razstavi Digital Arts Week 2007 / Zürich z robotom za risanje. Z BBM: reaktivacija dveh EXPO2000 robotov za galerijo G5 v Muenchenu. Stalno sodelovanje pri projektih Stefana Doepnerja (Robot Partner, itd.).
Ewa Justka
Poljska. Je glasbenica elektronske noise glasbe, umetnosti zvoka. Trenutno živi v Londonu, kjer dela magisterij na področju računalniške umetnosti na Goldsmiths College-u. Je tudi samouk pri gradnji elektronskih zvočnih instrumentov, ki predstavljajo pomemben del njenega umetniškega ustvarjanja. Njeno področje umetniškega raziskovanja temelji na materialnosti objektov, njihove narave vibracij (človeško telo, telo rastlin, elektronska vezja, sprememba njihovega makro in mikro okolja in odnosi med prvim in drugim). Raziskuje tudi načine kvazi-neposrednega vplivanja/ zaznavanja, ki jih v opraksi izvaja na zvočnih performensih, interaktivnih instalacijah, pri razvijanju DIY elektronike, namenskih poškodbah naprav, rastlin – in pri sodelovanjih. Z umetnostjo skuša zaznati koncept materialnosti skritega, pravi sama. Nastopila je na festivalih kot so: Loop Festival, Sonic Acts Academy, Supernormal Festival, Club Transmediale, STEIM, Colour out of Space, Beam Festival, Cafe Oto, in še na mnogih drugih. Leta 2015 je nastopila tudi na festivalu Kiblix v Mariboru.
http://ewajustka.tumblr.com/
Adam Donovan
avstralski umetnik, ki živi in deluje na Dunaju. Samodeklarira se kot umetnik na področju hibridne umetnosti – razpete med umetnost, znanost in tehnologijo. Njegovo delo obsega nelinearno akustiko/ zvok, robotske skulpture, VR interaktivna okolja („game engine“) in zaznavanje prostora s kamero. Donovano delo povezuje zelo specializirano področje akustične znanosti z vizualnimi umetnostmi. Od leta 1996 je polje njegovih raziskav usmerjen zvok in akustične leče ter na podlagi tega ustvarjal interaktivne instalacije. Sodelovanje z znanstveniki je zanj ključno, saj na ta način pridobi znanja za razvoj njegovih prototipov za razstave. Na tem področju interdisciplinarne umetnosti je Donovan danes med najbolj prodornimi umetniki pri razvoju in vključevanju inovativnih fizikalnih metod v umetniških instalacijah. Dela: 2015: Saturn 3 (WRO Media Art Biennial, Wrocław Poljska), 2015: Psychophysics Machines (Den Haag, Nizozemska), 2014: Hot particle, Always Forever Now, timelessness and the currency of new media (das weisse haus, Dunaj Avstrija), 2013: Parabolic Swimming (Swiss Mechatronic Art Society, Wildhause Švica), 2013: Curious Tautophone(Poolloop Festival, Zurich Švica).
http://adamdonovan.net/
Karl Heinz Jeron
živi in deluje v Berlinu. Med leti 1999-2006 predavatelj na področju multimedijske umetnosti na Umetnostni akademiji v Berlinu. Sodelovanja na medijskih festivalih: 1993 Ostranenie, Bauhaus Dessau, 1994 MedienBiennale Leipzig, 1995 Ars Electronica – Linz Austria, 1996 European Media Art Festival Osnabrück, 1997 Documenta X Kassel, 1999 Expo Destructo London, 1999 Internet Art Exhibition Tokyo; 1999 Net_condition ZKM Karlsruhe, 1999 Prix Ars Electronica Linz, itd.. Novejša dela: 2006 A la recherche du temps perdu (SPACE gallery, London), 2007 Will Work For Food (HTTP gallery, London in Istanbul Contemporary Art Museum, Turčija), 2011 Narrative/Identity (AC Institute NY, Transmediale, Berlin), 2011 Fresh Music For Rotten Vegetables (Tank London), 2012 Blower (ŠKUC Ljubljana), PIXXELPOINT 2014 (Nova Gorica), Fruity Oscilator s Theremidi Orchestra (Ksevt Slovenija), 2015 Hermes Opera (Athens Digital Arts Festival). Njegovo delo, ki je najbolj zanimivo za projekt Robotanika: Geneza, je Hermes opera, kjer uporablja veliko število dokaj enostavnih zvočečih naprav/ robotov, ki segibljejo in pojejo.
http://jeron.org/
Metafore projekta
Koncept naprav smo razširili na “principe”, kar zajema tudi nematerialne (“manj materialne”) oblike dejavnikov: zelo dolge radijske valove/ dejavnost kozmičnih žarčenj, temperaturne spremembe, zvočne in svetlobne zaznave, zaznave zemeljskega magnetnega polja, nelinearne elektronske ter softverske odločitve in transformacije. Vse to so dejavniki, ki jih bomo vključili in ki bodisi prispevajo pogled od spodaj, a tudi pogled od zgoraj.
Ta dvojnost pogledov ima na eni strani opraviti tako z inteligenco, kulturo, civilizacijo, pregledom nad celoto, kot tudi z nadzorom, ki je pogosto omejujoča/ prepovedujoča kategorija. Druga plat je individualni pogled, v praksi pri nekaterih primerih realiziran z malo brezžično kamero (video-pogled), pri drugih pa z zvokom ali drugačnimi podatki. To predstavlja zaznave “od spodaj”, kar v našem primeru razumemo kot polje individualnosti, poljubnosti – osebne svobode. Metafora s človeško družbo je jasna. Vmesni prostor je seveda tisti, ki sugerira realnost: vpetost med idejama odprtega in zaprtega.
V umetniški praksi se pogosto zoperstavlja ta dva principa kot red in nered, kot klasična forma in odprta forma. Naše polje interesa ni alegorija katerekoli od obeh skrajnosti, ampak sobivanje. Prostor se razpre le ob soobstoju obeh determinant. Seveda to ni brezkonfliktna situacija. Sodobni rajski vrt mora biti za vse, ki zmorejo hkrati sprejemati svobodo in zamejenost.
Praktične izvedbe “dejavnikov”
Kot rečeno pomen naprav/ principov ni več v tem, da so to naša orodja, ampak da so osamosvojeni dejavniki. Dejavniki (naprave/ principi) so lahko “naravni” (svetloba, temperatura, magnetno polje), vendar so v vseh primerih prenešeni/ pretvorjeni/ spremenjeni – linearno ali nelinearno, digitalno ali analogno. Poleg tega so lahko povsem programski, kar pomeni da nastajajo/ obstajajo v obliki logičnega (programskega) jezika. Tudi v tem primeru je jezik tisti, ki prinaša smisel/ motiv/ gibanje. Gre le za derivat človeškega jezika. Spet biblijska metafora: “Najprej je bila beseda in beseda je bila Bog” (Geneza).
Projekt vključuje razvojno fazo, ki poteka tako na napravah “od spodaj”, kot tudi na napravah “od zgoraj”. Spodnje naprave so precej v domeni avtorskih pristopov posameznih sodelujočih, medtem ko so zgornje naprave (tiste, ki determinirajo omejitve) stvar prejšnjega dogovora. To pomeni, da se je treba dogovoriti in vključiti tehnično izvedbo determinante prostora. To lahko poteka na tri načine:
a.) centralno nadzorno oko (po navadi video kamera),
b.) matrično polje signalov, ki mapira prostor (običajno IR svetilniki),
zanimivo pa je tudi
c.) inteligenca roja (“swarm”), kjer se dejavniki organizirajo s preprostim zaznavanjem sosednjih objektov – in
prilagajanjem (samoorganizacija; možna tehnična izvedba RFID). Za ta nadzorni del se bo potrebno dogovoriti o enostavnem identifikacijskem protokolu.
Podporniki:
Projekt Robotanika/ Geneza sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenija
Štiriletni program Cirkulacije 2 sofinancira Mestna občina Ljubljana